Onesnaženje morja je posledica človekovih aktivnosti na morju, njegovi obali in v zaledju. Kot so pojasnili na Arsu, so potencialni viri onesnaženja tako med drugim promet, pristaniška dejavnost, komunalne in industrijske odpadne vode ter turizem. S kopnega lahko v morje zanašajo onesnaževala tudi reke.

Kakovost voda, tudi morja, na Arsu spremljajo s sledenjem njihovega kemijskega in ekološkega stanja. Nobeden od teh dveh vidikov trenutno ne kaže večje onesnaženosti morja, so pojasnili.

Kljub grožnjam zaradi človekovih aktivnosti stanje morja dobro

Po oceni Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, je glavni onesnaževalec morja pomorski promet, ki se mu v poletnih mesecih pridruži še navtični turizem. Gre za vir onesnaževanja z ogljikovodiki, a glede na rezultate monitoringa to ni večji problem, so dodali.

Pomembnejši onesnaževalec so tudi komunalne čistilne naprave, a so te danes posodobljene in zato morje manj ogrožajo. "Ne smemo pozabiti na turizem, ki prispeva h količini odplak, saj se število prebivalcev poleti v obalnem območju več kot podvoji," so opozorili na Morski biološki postaji Piran.

V slovenskem morju sta po rezultatih nekaterih meritev pomembno prisotni tudi plastika in mikroplastika. To je opazno predvsem v vodi, v sedimentih pa so nekoliko višje koncentracije omejene na bolj zaprta območja, kot so marine in mandrači. "Sklepamo lahko, da večina teh odpadkov pripotuje v naše morje s tokovi, na enak način pa ga verjetno zapustijo. Pomemben del pristane tudi na obali," so še pojasnili na Morski biološki postaji Piran.

V preteklosti slabo stanje morja zaradi premazov za ladje

V preteklosti je bilo slovensko morje prekomerno obremenjeno s tributilkositrovimi spojinami, ki so jih uporabljali v premazih za ladje. Njihova uporaba je sicer v Evropi od leta 2003 prepovedana, a so bile v morju prisotne dlje časa. Kot so pojasnili na Arsu, je bilo kemijsko stanje slovenskega morja slabo od leta 2008, ko so začeli spremljati to onesnaževalo, pa vse do leta 2016.

Tovrstna prekomerna onesnaženost je bila takrat lahko posledica čezmejnega onesnaževanja in rabe teh snovi v drugih državah ob Jadranskem morju ali prekomerne rabe v preteklosti. "Tributilkositrove spojine so namreč slabo razgradljive in predvsem obstojne," so poudarili.

V letu 2017 pa so se koncentracije tributilkositrovih spojin v morju znižale pod okoljski standard kakovosti. Od takrat ugotavljajo dobro kemijsko stanje morja. "Dobro stanje za morje glede vsebnosti tributilkositrovih spojin je bilo potrjeno tudi v letu 2020 in 2023. Ostala onesnaževala, ki jih je potrebno spremljati v morju, ne presegajo mejnih vrednosti, kemijsko stanje je dobro," so še navedli na Arsu.

Onesnaževanje z vodotoki morja trenutno ne ogroža

Vodotoki, ki se izlivajo v slovensko morje, v zadnjem obdobju niso pomembneje vplivali na njegovo stanje. Med letoma 2014 in 2019 je bila sicer reka Rižana zaradi prekomernih vrednosti celotnega fosforja v zmernem stanju. Fosfor je hranilo, ki pomembno vpliva na razrast alg v rekah in morju.

Za reki Drnica in Badaševica, ki se prav tako izlivata v slovensko morje, pa so leta 2021 rezultati analiz splošnih fizikalno kemijskih parametrov pokazali prekomerno obremenjenost z lahko razgradljivimi organskimi snovmi, Drnica je bila prekomerno obremenjena tudi s hranili.

Kot so pojasnili na Arsu, je kljub temu slovensko morje na podlagi koncentracij teh snovi v zelo dobrem stanju. Snovi iz rek bi v morju lahko imele zgolj lokalen vpliv, kar pa ne ogroža njegovega dobrega ekološkega stanja.

Tudi na Morski biološki postaji Piran ocenjujejo, da slovenski vodotoki niso pomemben vir onesnaževanja morja, saj so razmeroma kratki in po pretoku relativno majhni. Poleg tega na območju teh vodotokov ni pomembnih virov onesnaževanja, razen v manjši meri kmetijstva, so dodali.