Nekaj manj kot 20.000 ljudi na približno tisoč kvadratnih kilometrov velikem območju pokriva en sam zdravstveni dom. Kraji so razgibani, težje dostopni, stisnjeni med hribe in alpske doline. "Na drugi strani pa meji na drugo državo, kar predstavlja dodatno težavo za dostopnost na področju zdravstvenih storitev," pravi Primož Uršič, direktor ZD Tolmin.

Minuli konec tedna so tolminski župan Alen Červ, kobariški župan Marko Matajurc, bovški župan Valter Mlekuž, poslanec SDS Danijel Krivec, poslanec Gibanja Svoboda Uroš Brežan in predstavnik lokalnih interesov v državnem svetu (DS) Oton Bratuž na predsednika vlade Roberta Goloba in zdravstveno ministrico Valentino Prevolnik Rupel naslovili poziv za takojšnjo pomoč ZD Tolmin. Zdravstvena inšpekcija je namreč šestim od 14 zunanjih zdravnikov, ki so preko statusa samostojnega podjetnika opravljali dežurstva v službi Nujne medicinske pomoči (NMP) ZD Tolmin, izdali opozorila pred prepovedjo opravljanja dejavnosti.

Uršič: Zaradi ene intervencije je lahko zdravnik odsoten tudi štiri do šest ur

Da se delovanje NMP na takšni lokaciji ne more primerjati z delovanjem NMP v mestu, ni nobenega dvoma. Za primerjavo, v Trenti živi 130 ljudi, v Logu pod Mangartom prav tako – do obeh krajev je dobra ura vožnje. Kaj ena ura pomeni v primeru srčnega zastoja – v zelo kratkem času oseba izgubi zavest in preneha dihati, pojavi se klinična smrt. Ker ni dotoka kisika, začnejo odmirati celice v organih, najbolj občutljivi so možgani. Z vsako minuto srčnega zastoja se možnost ponovne vzpostavitve pravilnega delovanja zmanjša za deset odstotkov.

Najbližja je šempetrska bolnišnica, kamor je potrebno obolelega ali poškodovanega še prepeljati. Zaradi ene intervencije je zdravnik na tem območju lahko odsoten tudi štiri do šest ur. "Poleg tega je potrebno posebej izpostaviti, da se razmere kritično zaostrijo v poletnih mesecih, kjer po dostopnih podatkih na področju Tolminske beležimo dnevno okrog 10.000 nočitev turistov, za katere so značilne zunanje, v veliki meri adrenalinske dejavnosti z neprimerljivo višjo stopnjo tveganja in zato potrebo po posredovanjih NMP, v primerjavi z npr. obmorskim, mestnim ali zdraviliškim turizmom, ki so glavne slovenske turistične panoge," pojasnjuje Uršič in dodaja:

"Vse našteto je bilo na državnem nivoju za področje Tolminske že identificirano, že v letu 1998 sta bila za območje priznana dva zdravniška tima. V letu 2009 je prišlo do zmanjšanja financiranja programov, kar je vodilo v oblikovanje enega tima ter zdravnika v pripravljenosti, a takšno stanje ni zdržalo niti dva meseca, po čemer je bilo za Tolmin ponovno ugotovljeno, da sta za ustrezno varstvo potrebna dva tima. To je tudi eden od razlogov, da je za ZD Tolmin potrebna in bila jasno predvidena vzpostavitev Satelitskega urgentnega centra (SUC)."

Posamezen zdravnik bi moral 15-krat mesečno dežurati po 24 ur

Delo v NMP ZD Tolmin je bilo do sedaj organizirano z dvema zdravniškima ekipama. Ena je skrbela za urgenco v ambulanti, druga na terenu. "Če je prišlo do dogodkov na terenu, se je v pokrivanje terena morala vključiti tudi hišna enota, kar se predvsem v poletnih mesecih dogaja praktično vsak dan," poudarja Uršič. Za pokrivanje dveh stalnih ekip NMP potrebuje ZD Tolmin razpisanih od 60 do 62 dežurnih mest. "V številkah, posamezen zdravnik bi moral 15-krat mesečno dežurati od enajst do 24 ur."

Dežurstvo so v ZD Tolmin trenutno dolžni izvajati štirje zdravniki, to sta dva urgentna in dva družinska zdravnika. A kot pravi prvi mož zdravstvene oskrbe na Tolminskem, so se dodatno v dežurstva vključevali pediatri, zdravniki internisti; zdravniki, ki imajo otroke, mlajše od treh let; zdravniki, ki so starejši od 55 let. "Torej vse kategorije, ki jim zakonsko to sploh ni potrebno."

Ob vsem tem so z lastnimi zaposlenimi uspeli pokriti okoli polovico vseh dežurstev, "pri čemer zaposleni opravijo tudi od 50 do 100 nadur mesečno in tako že v prvih treh mesecih v letu dosežejo dovoljeno letno število nadur". Preostala polovica dežurstev je odvisna od zunanjih sodelavcev. "Pri čemer jih imamo samo za dežuranje trenutno 14. Mnogi med njimi se odločajo za dežuranje pri nas predvsem zaradi osebnega poznavanja razmer in želijo pomagati, saj je zunanje sodelavce v resnici izjemno težko pridobiti. Tolmin je od prvega centra v Novi Gorici oddaljen eno uro, od Ljubljane dve uri," pravi Uršič.

Kot dodaja, verjetno ni ustanove znotraj radiusa 150 km, na katero se ne bi obrnili in zaprosili za pomoč pri dežurstvih, "vključujemo zdravnike vse do Maribora". "Stalno tudi poudarjamo, ZD Tolmin si takšne situacije in delovne strukture ne želi, vendar je drugače sploh ne more izvesti. Na nekonkurenčnost našega zdravstvenega doma pri pridobivanju kadra za delo opozarjamo že ves čas. V zvezi s tem ni bilo nikoli storjeno nič, le preloženo na pleča zdravstvenega doma, naj se nekako znajdemo znotraj zdravstvenega doma in z občinami ustanoviteljicami," izpostavlja zaskrbljenost Uršič.

ZD Tolmin o postopkih zoper zdravnike ni bil uradno obveščen

Prejšnji teden pa je več zdravnikov zunanjih sodelavcev obvestilo zdravstveni dom, da so prejeli obvestila o inšpekcijskem postopku, ki teče zoper njih, "ki mu bo sledila odločba o prepovedi opravljanja dela za zavod". "Kolikor nam je uspelo pridobiti v tem času podatke, je takšnih zdravnikov pri nas šest," odgovarja Uršič. ZD Tolmin o postopkih zoper zdravnike ni bil uradno obveščen.

Po zakonu o zdravstveni dejavnosti namreč zasebne zdravstvene dejavnosti ni mogoče opravljati na področju NMP. Ta se zagotavlja s polnim delovnim časom, dežurstvom, pripravljenostjo ali kombinacijami teh oblik dela. "Razlogi, ki smo jih izvedeli s strani zdravnikov, so pretežno pomanjkanje soglasij s strani ministrstva za zdravje, ki jih morajo pridobiti, ali dejstvo, da sodelujejo v NMP kot oblika s.p., kar je zakonsko sporno. Tolmačenja so v preteklosti tudi o tej temi bila različna. Dejstvo namreč je, da je nosilec NMP dejansko ZD Tolmin, temu pa pogodbeno pomaga zunanji sodelavec, ki NMP ne izvaja v lastni režiji. Ne glede na navedeno, zaradi ugotovljenih navedb zdravstvenega inšpektorata obravnavni zdravniki, poleg njih pa tudi nekateri drugi zunanji sodelavci, ugotavljajo, da ne morejo in ne bodo tvegali nadaljevanja sodelovanja z ZD Tolmin. To pa preprosto pomeni, da ZD na predpisani način ne more več zagotavljati NMP na Tolminskem."

(od leve) Vodja NMP ZD Tolmin v odstopu Mojca Ivančič, strokovna vodja ZD Tolmin Polona Gerčar Vičič, tolminski župan Alen Červ in direktor ZD Tolmin Primož Uršič

Uršič pravi, da če so do sedaj opozarjali na alarmantno stanje, pa je sedanji razvoj dogodkov onemogočil organizacijo NMP, "povsem preko zmožnosti posameznega zdravstvenega doma, tako z vidika resursov kot zakonskih zmožnosti". Problematiko ranljivosti sistema ob izključevanju dela zdravnikov iz sistema, še posebej v NMP, so izpostavili v postopku dajanja pripomb ob sprejemanju novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), "da so pred sprejemom sprememb potrebne določene varovalke in posebna obravnava perifernih zavodov". Kot pojasnjuje Uršič, nikakor ne gre za nasprotovanje zakonu, "želimo si uspešne reforme, vendar se je v praksi že zdaj pokazalo ravno to, na kar smo opozarjali že ves čas".

Zaradi kritičnih razmer so se v torek sestali predstavniki zdravstvenega ministrstva in vodstvo ZD Tolmin. "Kjer pa so kratkoročno naloge spet položene v roke zdravstvenega doma. Mi bomo, tako kot smo obljubili, ponovno preverili možnosti sprememb pogodb pri zunanjih sodelavcih, poskusili ponovno preveriti možnosti reorganiziranega dela, vendar so to pod črto spet samo trenutne rešitve. Prisoten je strah, da če bomo uspešni pri našem trudu, bomo ironično spet do nadaljnjega pozabljeni pri sistemskih rešitvah težav. Tem sestanek v resnici ni bil namenjen, ker nam je vsaj danes bistveno, da dobimo konkretna navodila, kako peljati organizacijo, če nimaš ljudi."

Tako bodo zdravnikom, ki so doslej sodelovali v tolminski NMP kot samostojni podjetniki, znova ponudili sodelovanje po podjemni pogodbi, ki pa je veliko bolj obdavčena kot samozaposlenost.

34 razpisanih delovnih mest zdravnikov, prijave nobene

"Dejstvo je, da je glavni razlog za težave, povezane z vsako oskrbo, pomanjkanje zdravnikov. V prvi vrsti družinskih, ki nam jih najprej in predvsem primanjkuje – trenutno imamo za enajst družinskih ambulant pet redno zaposlenih zdravnikov in dve porodniški. Izpostavljeni po celi Sloveniji pa so tudi urgentni centri, pediatri in ginekologi," še pravi Uršič. ZD Tolmin je imel v preteklosti 34 razpisanih prostih delovnih mest za družinske zdravnike, prijavil se ni nihče.