Resnici je preboj v DZ letos uspel prvič, vodja strankinih poslancev je pred parlamentarnimi počitnicami dejala, da so s sestavo poslanske skupine zadovoljni. Kot zagotavlja, imajo strankini poslanci zelo dobre medsebojne odnose in plodno sodelujejo, morebitne težave pa znajo reševati.

Kot še največja so se bržkone v zadnjih tednih izkazala razkritja o poslancu Borisu Mijiču in dolgovih njegovega podjetja Progros. Po besedah Kokot pa to ne vnaša dodatnih napetosti v poslansko skupino. Izpostavlja, da so poslanci izvoljeni, "mi ga ne zaposlujemo, ne moremo ga odpustiti". "Če ga bo sodišče obsodilo na zaporno kazen, daljšo od enega leta, potem sledi odstop. V nasprotnem primeru pa nismo mi tisti, ki odločamo o tem," je strnila stališče Resnice.

Zakon o poslancih sicer določa, da poslancu funkcija preneha, če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Kokot sicer meni, da gre pri Mijiču za "specifično situacijo" in razmere v gradbeništvu, ko denimo gradbenik izvede posel in ne dobi zanj plačila, "dolgovi pa se nato prenesejo po celotni verigi navzdol". Prepričana pa je, da ne gre za namerno oškodovanje delavcev.

V Resnici so že ob začetku mandata trdili, da se nanje vršijo pritiski ter podali prijave organom prego

na. Po besedah Kokot postopki še tečejo, "mi je pa notranji minister takoj po izvolitvi obljubil, da bo ena njegovih prioritet, da se loti te zadeve," je dodala.

O tem pa trdi, da so pritiskov še vedno deležni. Ocenjuje, da so na tnalu zaradi stališč, ki jih zagovarjajo, ker se ne pustijo izsiljevati in podkupovati, pa so "morda nezaželeni".

A kot je zagotovila, bo v središču njihovega delovanja ostal njihov program, v katerem vidi dobro popotnico za nadaljnje delo. Želijo delati za spremembe, ki jih ljudje občutijo na svoji koži, ter pokazati, da je politika del vsakdana, in jo destigmatizirati. "Če bi se več ljudi zanimalo za politiko, če bi ljudem dali upanje ali možnost, da se lahko vsak od nas s tem ukvarja, bi bil svet lepši. Želim si, da bi to bila naša zapuščina - da dajemo drugim moč in upanje, da nam sledijo," je poudarila.

Ključnih zakonskih predlogov oziroma ukrepov, ki si jih bodo prizadevali spraviti čez parlamentarno sito jeseni, Kokot ni naštela. Kot je izpostavila, v DZ ne odločajo sami, ampak pri odločitvah sodelujeta tako vlada kot tudi vseh 90 poslancev. "Razmišljati o tem, da lahko en sam karkoli naredi, je iluzorno," meni. O tem, ali bodo pri svojem delu stavili bolj na vlaganje poslanskih zakonov ali morda na druga opozicijska orodja, pa Kokot pravi, da bo to odvisno zlasti od posameznih zakonov.

Resnica je sicer formalno opozicijska stranka, a je doslej glasovala skladno s koalicijsko večino. Kokot je pri tem navedla, da so se dolžni držati programa, ki so ga obljubili volivcem.

Nov sklic parlamenta pa je po njenem videnju doslej zaznamovalo "nagajanje tako imenovanih nevladnikov in tako imenovane levice". Nasprotnemu političnemu polu očita oviranje vsega, kar bi lahko šlo v dobro države, in sprevračanje resnice. "Želim si, da tako imenovano levico pri nas sreča pamet," je kritična.

Tako tudi o "bitkah", ki se bodo v tem mandatu bile v parlamentarni dvorani, pravi, da teh ne bi smelo biti, saj so po njenem prepričanju po ustavi vsi poslanci dolžni delati v dobro slovenskega naroda. Kritična pa je do dolgotrajnih poslanskih razprav, kjer "po osem ur poslušamo vse za nazaj do osamosvojitve Slovenije". Tudi to vidi kot razlog za prosti tek države.