Za sanacijo nevarnega odlagališča Globovnik, za katero so dali pobudo prav v Parku Škocjanske jame, bodo zagotovili 1,4 milijona evrov, je za STA povedal direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka. V letošnjem letu bo podpisan sporazum med Občino Ilirska Bistrica, ministrstvom za okolje in prostor in Parkom Škocjanske jame, s katerim bodo določili medsebojne obveznosti glede sanacije odlagališča.

"Mi bomo plačali projektno dokumentacijo, ki je potrebna za sanacijo, tako da bomo sploh vedeli, koliko ta sanacija stane in kakšna naj bi bila," je povedal Ščuka. Sanacija naj bi sicer potekala tri do štiri leta.

"Voda iz reke Reke, ki priteče v Škocjanske jame, še vedno ni tako kakovostna, kot bi si želeli. Zato smo naročili študijo, ki je pokazala na negativen vpliv, ki ga ima izpust iz Globovnika na naše jame. Ugotavljamo, da je to zaradi različnih dejavnikov, od slabo urejene kanalizacije vse do kmetijstva, zagotovo pa so najbolj moteče in nevarne izcedne vode iz odlagališča Globovnik," je povedal Ščuka. Zato so se tudi odločili za sanacijo, saj država vse predolgo okleva.

Pomoč bo Parku Škocjanske jame nudila Občina Ilirska Bistrica. Slednja bo odkupila zemljišča, na katerih se razteza odlagališče, po zaključeni sanaciji pa bo vzdrževala to območje.

Odlaganje odpadkov iz proizvodnje Tovarne organskih odpadkov Ilirska Bistrica se je v Globovniku začelo že leta 1958, zaključilo pa v začetku 90. let s stečajem tovarne. Flišno dno odlagališča pred odlaganjem ni bilo obdelano in zatesnjeno, prav tako ni bilo urejeno odvodnjavanje, zbiranje in čiščenje izcednih vod, ugotavlja študija. Odložene odpadke so občasno prekrivali z zemljo, po stečaju so zadnji odloženi odpadki ostali brez prekrivne plasti, neurejene so ostale tudi brežine.

Z odlagališča se širi smrad, na obrežju potoka Trnovšek se nalagajo modri izcedki.