Publicist Roman Leljak je namreč v začetku novembra javnosti predstavil dokumente, iz katerih je po njegovih navedbah razvidno, da so pripadniki takratne Službe državne varnosti (SVB) 3. julija 1972 v Salzburgu ugrabili Crnogorca, ga odpeljali v Ljubljano, ga mučili in nato likvidirali.

Po navedbah Leljaka je bil Crnogorac ubit kmalu po seji sekretariata CK ZKS, ki je potekala 13. julija 1972 in na kateri so razpravljali o sovražnih aktivnostih. Na njej sta bila navzoča tudi Kučan in Boris Mužič, ki je po navedbah Leljaka ugrabil Crnogorca in ga je Leljak pred kratkim tudi kazensko ovadil avstrijskim organom pregona. Mužič naj bi na omenjeni seji po navedbah Leljaka Kučana podrobno obveščal o primeru. Slednje je na petkovi seji komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ponovila tudi predsednica komisija Eva Irgl.

A Kučan slednje zanika. Kot dokaz si je v Arhivu RS priskrbel gradivo in stenogram omenjene seje, iz katerega, kot navaja, izhaja, da o Crnogorcu na seji ni bilo govora. "Ne na tej seji ne na kateri koli drugi seji, na kateri sem sodeloval, ni bil nikoli govora o načrtovanih likvidacijah političnih nasprotnikov režima," navaja v dopisu, poslanem na omenjeno komisijo DZ.

Kot pojasnjuje, je bila na seji razprava v celoti posvečena sistemskim vprašanjem delovanja SDV in preverjanju uresničevanja smernic za njeno delovanje. "Moje takratno stališče je bilo, da meje področja delovanja službe državne varnosti določa zakon, da politična presoja ne more biti prepuščena tem službam, nadzor nad njimi pa ne sme biti v pristojnosti zveze komunistov, pač pa skupščine," navaja.

Dodaja še, da se je informacija o teroristično-diverzantski skupini, ki jo je pripravil izvršni biro predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, nanašala na dogodke v BiH. Mužič, ki je bil takrat pomočnik republiškega sekretarja za notranje zadeve, pa da v tej razpravi na seji ni sodeloval.