Po navedbah Sursa se je lani v Slovenijo skupaj priselilo 30.854 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 22.335. V primerjavi z letom prej se je število priselitev zmanjšalo za sedem odstotkov, število odselitev pa se je povečalo za štiri odstotke. Selitveni prirast je bil tako za 26 odstotkov nižji kot leto prej, saj se je priselilo 8519 prebivalcev več, kot se jih je odselilo.

Pri državljanih Slovenije je bil selitveni prirast negativen. Priselilo se jih je 3950, kar je 17 odstotkov manj kot leta 2024, odselilo pa 4928, kar je tri odstotke manj kot leto prej. Selitveni prirast tujih državljanov je bil po drugi strani že 27. leto zapored pozitiven. Lani se jih je v Slovenijo priselilo 9500 več, kot se jih je iz nje odselilo. K temu so največ prispevali državljani Bosne in Hercegovine, saj se jih je v Slovenijo priselilo 2000 več, kot se jih je iz nje odselilo.

Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča priseljenih slovenskih državljanov sta bili Avstrija (19 odstotkov) in Nemčija (18 odstotkov), sledile so Hrvaška, Švica in Italija. Kar 30 odstotkov vseh priseljenih tujih državljanov se je v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine, pogosto pa so prihajali še iz Srbije, Kosova, Severne Makedonije in Ukrajine.

Petina odseljenih slovenskih državljanov je odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (17 odstotkov), Hrvaška in Italija. Največ tujih državljanov se je iz Slovenije preselilo v Bosno in Hercegovino (33 odstotkov), sledila sta Kosovo (16 odstotkov) in Srbija (11 odstotkov).

Notranjih selitev je bilo lani za štiri odstotke manj kot leto prej. Registriranih je bilo 106.840 sprememb naselja prebivališča znotraj države.

Od prebivalcev, ki so lani prijavili spremembo naselja prebivališča, se jih je 81 odstotkov preselilo v drugo občino, 19 odstotkov pa v drugo naselje znotraj iste občine.

Spremembo prebivališča je prijavilo približno 86.000 državljanov Slovenije in 21.000 tujih državljanov. Malo manj kot polovica med njimi je bila stara med 20 in 39 let.

Naselje svojega prebivališča je najmanj enkrat zamenjalo pet odstotkov prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi lani bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije, saj se je med tujci najmanj enkrat preselil vsak enajsti, med državljani Slovenije pa vsak petindvajseti, še navaja Surs.

Evidentiranih je bilo tudi 43.893 sprememb prebivališča znotraj naselij, ki statistično sicer ne veljajo za selitve. Znotraj Ljubljane se je najmanj enkrat preselilo 14.388 prebivalcev, znotraj Maribora pa 4988 prebivalcev.