Malarija spada med največje mednarodne javnozdravstvene probleme, saj letno za malarijo zboli okrog 230 do 250 milijonov ljudi, bolezen pa letno terja več kot pol milijona življenj. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) poroča, da afriška regija še vedno nosi največje breme bolezni, saj je leta 2023 predstavljala kar 94 odstotkov vseh primerov malarije na svetu in 95 odstotkov vseh smrti zaradi malarije.

Pomembno povečanje števila primerov so zabeležili tudi v vzhodnosredozemski regiji, kjer se je od leta 2021 do 2023 incidenca povečala za 57 odstotkov, in sicer na 17,9 primerov na 1000 izpostavljenih prebivalcev. Najbolj prizadete države v letu 2023 so bile: Nigerija (26 odstotkov vseh primerov), Demokratična republika Kongo (13 odstotkov), Uganda (pet odstotkov), Etiopija in Mozambik (štiri odstotke). V Sloveniji smo v letu 2023 zabeležili enajst prijavljenih primerov importirane malarije.

Parazit malarije se povezuje s človeškimi rdečimi krvničkami. Foto: Wikipedija

Malarija je resna, lahko tudi smrtno nevarna vročinska bolezen, ki jo povzročajo parazitski mikroorganizmi iz rodu Plasmodium spp. Pri ljudeh bolezen povzroča pet vrst: P. falciparum, P. ovale, P. vivax, P. malariae in P. knowlesi. Povzročitelje bolezni prenašajo samice komarjev mrzličarjev iz rodu Anopheles, ki živijo predvsem v tropskih in subtropskih območjih.

Po vstopu parazitov v krvni obtok, se najprej naselijo v jetrih, kjer nekaj dni mirujejo, nato pa preidejo v rdeče krvničke, kjer se začnejo razmnoževati. Uničenje rdečih krvnih celic povzroča znake bolezni, kot so: napadi visoke vročine, mrzlica, potenje, glavobol, utrujenost, driska, kašelj ter v hujših primerih odpoved organov in smrt.

Povzročitelje bolezni prenašajo samice komarjev mrzličarjev iz rodu Anopheles. Foto: Wikipedija/Jim Gathany 

Malarija je pogosto klinično napačno diagnosticirana, saj so simptomi lahko podobni okužbam zgornjih ali spodnjih dihalnih poti, gastroenteritisu ali hepatitisu. Brez pravočasne diagnostike in ustreznega zdravljenja lahko malarija napreduje v življenje ogrožajočo bolezen. Težji potek se kaže z motnjami zavesti, znaki ledvične odpovedi, acidozo, hipoglikemijo, pljučnim edemom in sindromom akutne dihalne stiske, anemijo, krvavitvami in septičnim šokom.

Za potnike, ki se odpravljajo v območja z malarijo, je ključno, da se predhodno informirajo o stopnji tveganja okužbe na izbrani destinaciji in možnostih zaščite. Zmanjševanje tveganja temelji na zaščiti pred piki komarjev ter na preventivnem jemanju zdravil proti malariji (kemoprofilaksa). Pike komarjev lahko preprečimo z uporabo repelentov (z 30 do 50 odstotkov N,N-dietil-meta-toluamida (DEET) ali vsaj 20 odstotkov pikaridina), insekticidov, zaščitnih mrež ter uporabo ustreznih oblačil.

Na podlagi slovenske zakonodaje je zaščita pred malarijo obvezna, skladno s Programom cepljenja in zaščite z zdravili, ki ga vsako leto izda Ministrstvo za zdravje. Kemoprofilaksa z antimalariki je prilagojena posamezniku in jo morajo prejeti vsi potniki, ki potujejo v kraje z zmernim ali visokim tveganjem za okužbo.

Za zaključek, eksotične bolezni niso razlog, da bi se odrekli potovanjem – so pa opomin, da v svet ne stopamo lahkomiselno. Znanje, zaščita in odgovornost so najboljše popotnice, ki jih lahko vzamemo s sabo.

Doc. Dr. Katja Kranjc, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju