Po zadnjih ocenah naj bi do leta 2050 za to boleznijo zbolelo kar 1,8 milijarde ljudi po svetu. Že danes naj bi z njo živelo približno 1,3 milijarde ljudi, kar pomeni velik skok v zadnjih desetletjih. Bolezen naj bi prizadela približno vsakega šestega človeka. Gre za tako imenovano steatotično bolezen jeter, ki je povezana s presnovnimi motnjami. V preteklosti so jo poznali kot nealkoholno zamaščenost jeter. Raziskave kažejo, da se število obolelih povečuje predvsem zaradi vse večje debelosti in povišanega krvnega sladkorja. 

Leta 1990 je za to boleznijo trpelo okoli 500 milijonov ljudi, do leta 2023 pa se je ta številka povzpela na 1,3 milijarde. Napovedi kažejo, da bo število obolelih še naprej raslo, predvsem zaradi življenjskega sloga in staranja prebivalstva. Ugotovitve prihajajo iz študije o globalnem bremenu bolezni, poškodb in dejavnikov tveganja so bile objavljene v reviji The Lancet Gastroenterology & Hepatology.

Čeprav je bolezen pogostejša pri starejših, največ obolelih prihaja iz srednje generacije. Pri moških je največ primerov med 35. in 39. letom, pri ženskah pa med 55. in 59. letom, poroča britanski The Guardian. Strokovnjaki opozarjajo, da bolezen vse pogosteje prizadene tudi mlajše odrasle. Glavni dejavniki tveganja so povišan krvni sladkor, prekomerna telesna teža in kajenje, kar kaže na tesno povezavo z diabetesom tipa 2 in sodobnim načinom življenja.

Posebej zaskrbljujoče je, da bolezen večinoma ne povzroča jasnih simptomov. Veliko ljudi zanjo izve povsem naključno, na primer pri drugih zdravstvenih pregledih. V nekaterih primerih se pojavijo utrujenost, splošna oslabelost ali bolečina v predelu jeter.

Strokovnjaki opozarjajo, da lahko bolezen vodi v resne zaplete, kot so ciroza jeter ali celo rak. Zato poudarjajo, da mora postati ena od glavnih prioritet javnega zdravstva, z več ozaveščanja, preventivnimi ukrepi in spremembami življenjskega sloga.