Poročilo INCB obravnava tveganja in koristi uporabe konoplje in kanabinoidov v medicinske in znanstvene namene ter ovrednoti vpliv rekreacijske uporabe. "Naše poročilo se osredotoča na uporabo konoplje in kanabinoidov ob pravem času, saj se v številnih državah dogajajo zakonodajne spremembe," je pojasnil predsednik INCB Viroj Sumyai.

Legalizacija konoplje predstavlja izziv za javno zdravje

Opozorili so, da legalizirana uporaba konoplje ali slabo urejeni programi uporabe konoplje v medicinske namene lahko oslabijo občutek tveganj uporabe konoplje, poveča pa se lahko nemedicinska uporaba konoplje. To ima negativen vpliv na javno zdravje, prispeva pa lahko tudi k legalizaciji uporabe konoplje v nemedicinske namene.

"Obstaja namreč veliko nesporazumov glede varnosti, nadzora in distribucije konoplje, še posebej kadar je njena rekreacijska uporaba legalizirana ali se širijo programi za uporabo konoplje v medicinske namene," je pojasnil Sumyai.

V INCB so poudarili zavezanost h konstruktivnemu dialogu z vladami držav, kjer je rekreativna uporaba konoplje dovoljena. "Legalizacija konoplje v rekreativne namene, ki se je zgodila v majhnem številu držav, ne pomeni le izziv za univerzalno izvajanje mednarodnih pogodb s strani držav podpisnic, ampak je tudi pomemben izziv za javno zdravje in dobro počutje, še posebej med mladimi," so zapisali.

Med drugim pa vlade pozivajo, da naj naredijo več za odpravo nepotrebnega trpljenja ljudi, ki nimajo dostopa do zdravil za lajšanje bolečin. S tem bodo prispevali k doseganju trajnostnega razvoja za zdravo življenje in spodbujali dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih.

"Ljudje po nepotrebnem trpijo bolečine in so v kirurških postopkih brez anestezije zaradi pomanjkanja dostopa do nadzorovanih zdravil v nekaterih delih sveta. V drugih delih sveta nenadzorovan dostop do zdravil vodi do zlorab. Zagotoviti moramo bolj enakopraven dostop do zdravil za lajšanje bolečin," je opisal Sumyai.

Državam z nizkimi dohodki, kjer je število zdravnikov omejeno, INCB priporoča, da se širšemu krogu zdravstvenih delavcev, kot na primer usposobljenim medicinskim sestram, dovoli predpisovanje nadzorovanih snovi. 

Opozorili so na šibko poznavanje delovanja mednarodnega sistema za nadzor nad drogami. "Države so ta sistem oblikovale za varovanje javnega zdravja prek preprečevanja zlorabe drog in zagotavljanja dostopa do pomembnih zdravil," je pojasnil Sumyai.

Politične nestabilnosti so olajšale trgovanje s prepovedanimi drogami

Izpostavili pa so tudi izziv nadzora nad drogami, s katerimi se srečujejo različni deli sveta. Nestabilnost in oboroženi spopadi na Bližnjem vzhodu so olajšali trgovanje s prepovedanimi drogami in psihoaktivnimi snovmi v regiji.

Med drugim je do znatnega povečanja proizvodnje prepovedanega opija prišlo v Afganistanu. Do leta 2017 je obseg nezakonitega gospodarstva opiatov presegel vrednost skupnega nacionalnega zakonitega izvoza. "Če prizadevanja za reševanje problema drog ne bodo učinkovita, lahko prevladata revščina, uporniška gibanja in terorizem," je pojasnil Sumyai.

V Južni Ameriki se je povečala proizvodnja kokaina, kar pa močno vpliva na Evropo in Severno Ameriko, navaja poročilo. Na evropskem trgu so v letu 2017 dodatno odkrili 53 novih psihoaktivnih snovi. Nova zakonodaja Evropske unije bo pospešila postopke za obvladovanje nadzora novih snovi.

Sumyai pa je še poudaril nujnost skupnih prizadevanj. "Današnji izzivi nadzora nad drogami se morda zdijo zastrašujoči, vendar so bili takšni izzivi že uspešno premagani s skupnimi prizadevanji in politično voljo. Ista zagnanost in predanost sta potrebni tudi danes," je izpostavil.

INCB je pooblaščen za spremljanje in podporo vladam pri izpolnjevanju Enotne konvencije o mamilih iz leta 1961, Konvencije o psihotropnih snoveh iz leta 1971 in Konvencije proti nezakonitemu prometu z narkotičnimi in psihotropnimi drogami iz leta 1988.