Po številnih pobudah lokalnih skupnosti, civilne družbe in njenih prizadevanjih je bila tematika obravnavana tudi v Državnem zboru. Vlada Republike Slovenije je nato upoštevala opozorila o negativnih posledicah vinjetnega sistema za lokalno okolje ter sprejela odločitev o izvzemu odseka Škofije–Koper iz vinjetnega sistema.

Ob razpravah o različnih možnostih izvedbe tega ukrepa je mag. Hot ves čas zagovarjala stališče, da je treba odpraviti vinjetno obveznost, ne da bi se posegalo v kategorizacijo ceste. Medtem ko so nekateri zagovarjali tudi prekategorizacijo prometnice, je vztrajala, da je mogoče vprašanje cestninjenja urediti ločeno od vprašanja statusa ceste.

Po njenih besedah se danes vse bolj kaže, da so bili pomisleki glede spremembe kategorizacije upravičeni. Po prekategorizaciji iz hitre v glavno cesto se na enem najbolj obremenjenih prometnih odsekov v Slovenski Istri vse pogosteje pojavljajo težave z zmanjšano pretočnostjo prometa.

Na odseku, ki ga vsakodnevno uporabljajo lokalni prebivalci, dnevni migranti, turisti in tranzitni promet, prihaja predvsem v času prometnih konic in turistične sezone do zastojev ter podaljšanih potovalnih časov. Ob tem opozarja, da turistična sezona v Slovenski Istri traja bistveno dlje kot le nekaj poletnih mesecev, zato so posledice takšne prometne ureditve prisotne velik del leta.

Poslanka je izpostavila tudi pomen čezmejne povezanosti in sodelovanja. Slovenska Istra je po njenih navedbah prostor intenzivnih vsakodnevnih stikov med prebivalci Slovenije, Italije in Hrvaške, zato imajo prometne povezave na tem območju poseben pomen.

Ob tem je poudarila, da je treba to razumeti tudi v luči Osimskih sporazumov, ki po njenem niso predstavljali zgolj političnega dogovora, temveč tudi zavezo k izboljševanju prometnih povezav, lažjemu pretoku ljudi in blaga ter krepitvi gospodarskega, turističnega in družbenega sodelovanja med obmejnimi območji.

Po njenem mnenju bi morala ureditev cestne infrastrukture slediti cilju spodbujanja čezmejne mobilnosti, razvoja turizma in gospodarstva ter krepitve sodelovanja med državami. Prav zato je vrsto let podpirala izvzem odseka Škofije–Koper iz vinjetnega sistema, saj je bil ta ukrep po njenem prepričanju v skladu z dolgoletnimi prizadevanji za odpravljanje administrativnih in prometnih ovir na tem obmejnem območju.

Hkrati meni, da odprava vinjetne obveznosti ne bi smela biti razlog za spremembo statusa prometnice. Po njenem ponovna uvrstitev odseka med hitre ceste sama po sebi ne bi pomenila vrnitve vinjetnega sistema za osebna vozila.

Nasprotno, takšna rešitev bi po njenem omogočila ohranitev vseh prednosti, ki jih je prebivalcem Slovenske Istre in obiskovalcem prinesla odprava vinjetne obveznosti, obenem pa bi prispevala k večji pretočnosti prometa, višji ravni prometne varnosti ter učinkovitejšemu upravljanju ene ključnih prometnih povezav v regiji.

Zato je na pristojne naslovila pobudo, da se odsek Škofije–Koper (H6) ponovno uvrsti med hitre ceste, kot je veljalo pred 1. januarjem 2026. Po njenem bi takšna odločitev pomembno prispevala k boljši pretočnosti prometa, višji ravni prometne varnosti in ustreznejši prometni ureditvi, ob hkratnem ohranjanju izvzetosti odseka iz vinjetnega sistema za osebna vozila.

Prepričana je, da je mogoče z ustrezno rešitvijo hkrati zagotoviti izvzetost odseka iz vinjetnega sistema za osebna vozila ter ponovno vzpostaviti njegov status hitre ceste. Takšna rešitev bi bila po njenem mnenju v največjo korist lokalnemu prebivalstvu, gospodarstvu in obiskovalcem regije ter bi predstavljala uravnotežen pristop, ki upošteva potrebe ljudi, razvojne interese Slovenske Istre in širši javni interes na področju prometne varnosti in mobilnosti.