Tirolsko je letos poleti v kratkem času prizadelo več vremenskih ekstremov, od zelo visokih temperatur in obilnega deževja do številnih zemeljskih plazov. Jäger opozarja, da takšni pojavi postajajo vse pogostejši in del vsakdanjega življenja. "Tako vročega junija pred letom 2000 nismo imeli," je dejal Jäger.

Letošnje razmere je primerjal z vročinskim valom leta 2015 in ocenil, da gre za eno najhujših obdobij vročine doslej. Temperaturne rekorde je zabeležila več kot polovica meteoroloških postaj, tudi nekatere na Tirolskem.

"Najhladnejše poletje v naslednjih 300 letih"

Jäger je ob tem podal še bolj dramatično napoved. "To je verjetno najhladnejše poletje v naslednjih 300 letih," je dejal. S tem je želel poudariti, da bodo vročina, močna neurja in drugi vremenski ekstremi v prihodnosti še izrazitejši.

"Podnebne spremembe niso izmišljene, ampak so čista fizika," je poudaril. Po njegovih besedah so njihove posledice že jasno vidne. "Pravkar imamo neverjeten vročinski val in resne zemeljske plazove," je dejal.

Jäger meni, da se je zaradi trenutnih razmer zavedanje o podnebnih spremembah ponovno povečalo, čeprav so bile v zadnjih mesecih v ospredju druge krize. "Tega problema dolgoročno ne moremo postavljati v ozadje," je opozoril.

Vse večja težava postaja voda

Jäger posebej opozarja na pomanjkanje vode in posledice za kmetijstvo. Nekoč je bilo za kmetijstvo večja težava hladno vreme, danes pa višje temperature sicer omogočajo daljšo rastno dobo, vendar je zaradi njih vse več težav z zagotavljanjem zadostne količine vode.

K temu prispeva tudi vse manj snega. Snežna odeja ima pomembno vlogo pri obnavljanju podzemne vode, saj se sneg postopoma tali, voda pa počasi pronica v tla.

"Tega nimamo več," je dejal Jäger in opozoril, da pomanjkanje vode postaja vse večja težava. Kmetijstvo se bo moralo po njegovem mnenju prilagoditi novim razmeram, med drugim s celoletnim prekrivanjem tal in drugačnimi načini obdelave zemlje, poroča Heute.

"Imamo resnično dramatične podnebne spremembe. Morali se bomo popolnoma prilagoditi. Takšen način obdelovanja zemlje ne bo več deloval," je poudaril.

"Imamo veliko večji vpliv, kot si mislimo"

Na vprašanje, zakaj se kljub temu še vedno ne ukrepa dovolj, Jäger kot enega od razlogov izpostavlja človeško nagnjenost k udobju. Ukrepi proti podnebnim spremembam namreč zahtevajo spremembe vsakodnevnih navad, vendar meni, da bi lahko te spremembe na koncu izboljšale življenje ljudi in stanje narave.

Med možnostmi izpostavlja pogostejšo uporabo kolesa in hojo, manjšo porabo mesa, manj potovanj z letalom ter izogibanje hitri modi. "Imamo veliko večji vpliv, kot si mislimo," je dejal.

Jäger zavrača tudi trditve, da Evropa zaradi velikih izpustov v ZDA in Aziji ne more bistveno vplivati na globalne emisije. Po njegovih besedah Kitajska že veliko vlaga v energetski prehod in je na nekaterih področjih celo vodilna.

Ob tem je poudaril, da lahko številni ukrepi za zaščito podnebja hkrati povečajo energetsko neodvisnost, odpornost in moč lokalnih skupnosti.

Jäger hitrega izboljšanja razmer ne pričakuje. "V osnovi vzpona še nismo končali. Globalno in kot družba še nismo pripravljeni začeti zavirati. Dokler tega ne storimo, bodo temperature še naprej naraščale," je dejal.

Po njegovem mnenju bodo poletja z veliko vročino in močnimi neurji ostala del nove realnosti. Zato cilj ni več popolnoma odpraviti posledic podnebnih sprememb, temveč omejiti njihovo nadaljnje stopnjevanje. "Zdaj je cilj samo upočasniti to rast, da bomo nekoč dosegli plato. S tem, kar že imamo, bomo morali živeti," je sklenil.