Eden najbolj prepoznavnih simbolov projekta je kit Mare, ki je v zadnjih letih postal stalnica v izolski marini. Gre za veliko skulpturo kita, izdelano iz recikliranih plastenk, ki ni namenjena le kot vizualna atrakcija, temveč kot opozorilo na problem plastičnih odpadkov v morju. Ime Mare, ki v italijanščini pomeni "morje", so mu simbolično dali skupaj z otroki, s čimer so ga želeli predstaviti kot glasnika čistega morja.

Poudarili so, da je temeljna ideja Zelene akademije ozaveščanje skozi doživetje, saj okoljske vsebine otrokom približujejo na način, ki je razumljiv, konkreten in dolgoročno zapomnljiv.

Posebnost programa je, da se del izobraževanja odvija na 19-metrski športni jadrnici, kjer morje postane dobesedno učilnica. Otroci med plovbo opazujejo obalo, morske tokove, veter in življenje v vodi, kar omogoča, da se pogovor o okolju odvija neposredno v prostoru, kjer se okoljski izzivi tudi dejansko kažejo. Poudarili so, da se prav v takšnem okolju znanje pogosto spremeni v osebni odnos do narave.

Pomemben del programa je namenjen temi mikroplastike, ki predstavlja enega večjih sodobnih okoljskih izzivov. Gre za drobne plastične delce, ki nastajajo z razpadanjem večjih kosov plastike zaradi sonca, valov in mehanske obrabe ali pa izvirajo iz drugih virov, kot so sintetična vlakna.

Opozorili so, da Program Združenih narodov za okolje navaja, da je mikroplastika danes prisotna praktično povsod, od oceanov do oddaljenih gorskih območij, ter da se pojavlja tudi v človeškem telesu.

Otroci se pri obravnavi teme pogosto najprej vprašajo, ali mikroplastiko tudi zaužijemo. Pojasnili so, da lahko mikroplastiko posredno zaužijemo s hrano in vodo, delce pa lahko tudi vdihujemo.

V javnosti se pogosto omenja primerjava, da naj bi človek na teden zaužil količino plastike, primerljivo s težo kreditne kartice, kar temelji na ocenah Univerze v Newcastlu. Ob tem so poudarili, da je treba takšne primerjave razumeti previdno, saj so kasnejše strokovne analize opozorile na metodološke pomanjkljivosti teh izračunov in dejstvo, da gre predvsem za opozorilne ocene.

Kljub temu ostaja jasno, da izpostavljenost mikroplastiki obstaja. Kot so navedli, to potrjujejo tudi znanstvene raziskave, v katerih so zaznali merljive plastične delce v človeški krvi, kar kaže na to, da so ti delci biološko dostopni in se lahko prenašajo po telesu.

Novost programa v letu 2026 je tudi nova spletna igrica, s katero želijo temo mikroplastike otrokom predstaviti na mehkejši in manj zastrašujoč način. Igrica je zasnovana kot uvod v razumevanje, kaj mikroplastika je, kako nastaja in zakaj je njeno zmanjševanje pomembno.

Poudarili so, da program izhaja iz prepričanja, da je morje skupna odgovornost vseh in da Sredozemlje, vključno s severnim Jadranom, ni oddaljen problem, temveč neposredno okolje, v katerem živimo.

Kit Mare v izolski marini po njihovih besedah predstavlja tri metre velik simbolični opomnik, izdelan iz plastenk, ki ga ljudje hitro opazijo. Kljub svoji simpatični podobi ob vsakem pogledu spodbuja razmislek o problematiki plastičnih odpadkov in njihovih posledicah.

Cilj projekta je, da bi tudi čez 20 let ohranili čisto modrino morja in da je ne bi nadomestile posledice brezbrižnega odnosa do okolja.