Skupnost civilnih iniciativ in krajevnih skupnosti združuje šest civilnih iniciativ, ki so v koprski občini nastale zaradi prometnih težav. Med njimi je Civilna iniciativa Šalara, Škocjan, Triban in Bošamarin (CI SŠTB), ki nasprotuje načrtovani trasi hitre ceste Koper-Dragonja, saj meni, da bi poslabšala kakovost življenja prebivalcev teh krajev in uničila kmetijska zemljišča.

Kot je zatrdila predstavnica CI SŠTB Arko, je vodstvo mestne občine Koper poleti ob opozarjanju na prometne zamaške namenoma molčalo o projektu rekonstrukcije Šmarske ceste, ki je bil odobren že pred petimi leti, takrat pa je država tudi namenila sredstva zanj. Zavrnila je razlago, da bo prometne zamaške odpravila šele hitra cesta do Dragonje in da njeno realizacijo zavira civilna iniciativa, ki zahteva preučitev primernosti trase. Spomnila je tudi, da so obalne občine pred časom zavrnile gradnjo hitre ceste med Izolo in Lucijo, za katero je Dars že odkupil vsa zemljišča.

Aktivnosti za razširitev tri kilometre dolgega odseka Šmarske ceste in izgradnjo dveh krožišč sicer potekajo. Arko je predstavila sklepe sestanka z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek marca letos. Takrat so se strinjali z upočasnitvijo aktivnosti za umeščanje hitre ceste v prostor, obnovo obstoječe ceste in kasnejšo analizo propustnosti cestnega omrežja. Ministrstvo za infrastrukturo je maja v dopisu CI SŠTB obljubilo, da se bo maksimalno potrudilo za vključitev potrebnih 12 milijonov evrov v proračun za leto 2024. Tudi po vremenskih ujmah v avgustu so z ministrstva dobili ustno potrditev, da se bo projekt nadaljeval, je še dejala Arko.

Kljub vsemu so zaskrbljeni. To je posledica slabih izkušenj z Darsom, ki je odgovoren za obnovo prvega kilometra Šmarske ceste od priključka na obalno hitro cesto do načrtovanega pohoda pri nekdanji tovarni Tomos, je dejal nekdanji državni sekretar na tedanjem ministrstvu za promet in zveze Žarko Pregelj.

Po njegovih besedah je pri sedanjih projektih težava čas. Če bodo izpeljani vsi postopki, bo sicer v redu, ampak rezultati bodo vidni šele čez nekaj let, kar za to območje pomeni pet let nadaljevanja katastrofe, je napovedal. Zato se zavzema za predhodno izvedbo nekaj manjših in cenovno sprejemljivih ukrepov.

Predlaga neposredno navezavo križišča pri Indeju na hitro cesto po viaduktu. To bi bil del že zasnovanega obsežnejšega viadukta. Po Pregljevem mnenju bi Dars lahko to izpeljal v letu ali dveh. Zavzel se je tudi za spremembo prometnega režima v času turistične sezone. Poleti bi na križišču pri Slavčku prepovedal prečkanje glavne ceste in lokalni promet preusmeril v obstoječi podvoz. V ta namen bi morala občina zgraditi nov most čez Badaševico.