Zmago Jelinčič Plemeniti

Poslanci Slovenske nacionalne stranke (SNS) so vložili predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Zmago Jelinčič Plemeniti, Jani Ivanuša in Dušan Šiško so za nov državni praznik predlagali 13. maj.

Ta dan namreč obeležuje prvi dan oboroženega spopada z okupatorjem na slovenskih tleh po izvršeni okupaciji, so pojasnili.

Kot so zapisali v predlogu, si želijo, da bi s 13. majem 1941 obeležili prvi spopad z okupatorjem na ozemlju Slovenije. Sočasno pa bi se poklonili spominu na organizacijo TIGR. Poslanci menijo, da je dogodek, ki se je zgodil 13. maja, komplementaren 25. oktobru. Takrat obeležujemo dan, ko so slovensko ozemlje zapustili zadnji vojaki Jugoslovanske armade.

Potemtakem bi Slovenci dobili še en dodaten dela prost dan. Pa je temu res tako?

Prvoten predlog poslancev SNS je bil, da bi v zameno za to, da bi bil dela prost dan 13. maj, "žrtvovali" 2. maj. Po njihovem mnenju ta dan ne obeležuje ničesar, je pa kljub temu dela prost dan.

Poslanci SNS so si, kot kaže, premislili

V predlog so namreč umestili popravek, ki 2. maja ne bi izbrisal s seznama dela prostih dni. Ta poteza naj bi bila posledica tehtnega premisleka poslancev SNS in upoštevanja predlogov gospodarstva.

"13. maj bo tako normalen deloven dan in pomeni njegovo manifestacijo le na simbolni ravni. S tem se število dela prostih dni praznikov ne spreminja," so zapisali.

Kot navajajo, bo "s primernim obeležjem 13. maja kot državnega praznika zadoščeno zgodovinski resnici in pravici. S tem se tudi izognemo vsakoletni polemiki o 27. aprilu, ki ga bodo še naprej branili nasledniki – 4 dediči revolucije".

Kot pravijo podpisani poslanci, s to rešitvijo nikomur nič ne odvzemajo, ker "TIGR ne ločuje, ampak združuje, saj je bil po svoji biti in nastanku vseskozi demokratičen in pluralen. Ker je leta 2021 80. obletnica dogodka, ki ga s 13. majem obeležujemo, bi bilo prav, da to dejanje storimo še letos, na "predvečer" okrogle obletnice dogodka".

"Vprašanje tega praznika tudi ni nobena ideološka tema, saj v že uveljavljene obstoječe praznike ne posegamo. Nasprotno, 13. maj je dan, ki nas ne glede na ideologijo ne razdvaja, ampak združuje. Tak pa je tudi v resnici bil – združevalen in ne razdruževalen," je zapisano v popravljeni različici predloga.

V Sloveniji je večina praznikov tudi dela prostih dni. Izjeme pri tem so dan Primoža Trubarja, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, vrnitev Primorske k matični domovini, dan suverenosti in dan Rudolfa Maistra.

Ostali dela prosti dnevi pa so ob praznikih še velikonočna nedelja in velikonočni ponedeljek, binkoštna nedelja 15. avgusta, ko obeležujemo Marijino vnebovzetje, dan reformacije 31. oktobra in 25. december, ko praznujemo božič.