"Sodelujoče države spodbujam, da Ukrajini v letu 2025 dobavijo za najmanj 20 milijard evrov vojaške podpore, če je možno, pa do 40 milijard evrov," je zapisala v predlogu, prvotno različico katerega je zunanjim ministrom predstavila že na februarskem zasedanju. V prvotni različici ni opredelila višine pomoči. Države članice naj bi v skladu s posodobljenim predlogom prispevale glede na njihovo "ekonomsko moč" oziroma bruto nacionalni dohodek, in sicer v obliki finančne ali materialne pomoči. Pri skupni vrednosti bi kot prispevek EU upoštevali1,9 milijarde evrov prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij.

Po navedbah virov pri EU je cilj načrta okrepiti pomoč Ukrajini v obliki topniškega streliva, sistemov zračne obrambe in urjenja njenih vojakov, vključuje pa tudi zagotavljanje varnostnih jamstev Kijevu. Eden prvih ukrepov predvideva dobavo dveh milijonov kosov topniškega streliva, vrednega okoli pet milijard evrov.

Kot so še povedali viri, bo Kallas ministre v ponedeljek pozvala k politični podpori. Nato bodo predlog obravnavali še voditelji držav članic na četrtkovem zasedanju Evropskega sveta. V primeru zadostne podpore bo nato sledilo delo na tehnični ravni, ko bodo določili podrobnosti, tudi glede prispevkov posameznih držav.

Po neuradnih informacijah trenutni različici predloga med drugim niso naklonjene Francija, Italija in Bolgarija. Za glasno nasprotnico vojaške pomoči Ukrajini sicer velja predvsem Madžarska, a bi jo lahko morda s tem, da je pobuda namenjena državam, ki želijo sodelovati, zaobšli. EU si za okrepitev vojaške pomoči Ukrajini prizadeva spričo negotovosti glede nadaljnje ameriške podpore Kijevu. Predsednik ZDA Donald Trump je namreč po nedavnem sporu z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ustavil vojaško pomoč Ukrajini, a jo je medtem že obnovil.