Delovanje kamnoloma Razdrto sega v leto 1946, takoj po drugi svetovni vojni, ko so se začela ustanavljati podjetja za vzdrževanje cest. Zaradi izgradnje cest in s tem velike potrebe po materialih je začel na jugozahodnem robu vasi Razdrto na že nakazanem kamnolomu nastajati kamnolom Razdrto, ki so mu takrat rekli "kava".

Sprva je bila lastnica kamnoloma država, spadal pa je pod Upravo za ceste, Tehnične sekcija Ajdovščina. Zadnjih 60 let z njim upravlja CPK d.d. Prvi objekt v kamnolomu so zgradili nemški ujetniki. Bil je lesen, obit s pločevino iz starih sodov, stal pa je na samem robu takratne magistralne ceste. Pod njim so bili silosi za frakcije, do katerih je z magistralne ceste vodila strma pot. Na drugi strani je bil izvoz, ki se je nepregledno vključeval na cesto. Mlini za mletje materialov so bili majhni in neekonomični. Ob stavbi na zgornjem robu je stala baraka, ki je služila kot kovačnica, poleg nje je bila mizarska delavnica in baraka za pisarno delovodje, ki so ga klicali "kapo". V mizarski delavnici in kovačnici so izdelovali orodja za delo v kamnolomu.

Delo v kamnolomu je bilo težko in nevarno

Material se je v kamnolomu pripravljal z miniranjem. Vrtine za razstreljevanje so bile globoke med 25 in 30 cm, delavci pa so jih delali ročno z dletom in macolo. Z napredovanjem tehnologije kompresorjev se je začelo vrtati z zračnimi vrtalkami, s katerimi so naredili tudi do 5 m globoke vrtine, ki so jih nato napolnili z razstrelivom in razstrelili. Tudi nakladanje materiala je nekdaj potekalo ročno na vagončke. Od vsipnega mesta v drobilnici pa do nakladalnih mest odminiranega materiala so bili položeni železniški tiri, po katerih so delavci z vagončki prevažali material. Vsak vagonček sta polnila dva delavca, ki sta ga nato polnega ročno potiskala do drobilnice. Delavci so med seboj tekmovali, kdo bo naložil več vagončkov, saj so dobili plačilo glede na opravljeno delo.

Okrog leta 1969 so po kamnolomu zapeljali prvi nakladalniki (trojan), s katerimi so vozili material od nakladalnega mesta do drobilnice. Velik napredek je pomenila tudi uvedba globinskega miniranja. Ročnega dela je bilo tako vedno manj, lažje pa so zadostili tudi vse večjim potrebam po materialu. Leta 1971 je bila postavljena prva, za tiste čase sodobna odpraševalna naprava, ki je delovala do leta 2007. Tako je delo potekalo vse do leta 1978, ko se je porodila zamisel o novem sodobnem kamnolomskem postrojenju. Leta 1979 so bili izdelani načrti in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Izgradnja betonskih konstrukcij se je začela leto kasneje, v letu 1981 je sledila montaža strojev in naprav ter elektrifikacija. Jeseni tega leta je novo postrojenje začelo obratovati, posodobili pa so tudi vozni park z dvema nakladalnikoma ULT 220 in dvema tovornjakoma.

Nov bager CAT 330 so kupili leta 1997, leta 2001 pa nakladalnik CAT 950 ter dve vozili Mercedes z demperskim zabojnikom. Delo z novim postrojenjem je potekalo v dveh izmenah, v katerih je bilo po 11 delavcev. Tako je bilo do leta 1989, ko ni bilo več potrebe po dveh izmenah, zato so delavce druge izmene prerazporedili na druga delovna mesta. Delovanje kamnoloma v taki zasedbi poteka v večini še danes.

S posodobitvami  zadostili ekološkim zahtevam

Zaradi ekoloških zahtev in potrebe po finih materialih se je postrojenje še posodabljalo. V letu 1991 so zgradili dva 150 m³ silosa, ki sta rešila problem prašenja, ki ga je povzročalo padanje najfinejše frakcije peska z višine okrog 11 m. Leta 2006 so postavili sejalnico za najfinejše frakcije peska, leto kasneje pa še novo sodobno odpraševalno napravo. Rekonstruirali so tudi napajanje in krmiljenje kamnolomskega postrojenja. Vsa leta od 1979 do 1995 so potekali tudi odkupi zemljišč, raziskave terena z elaboratom zalog in pridobivanje odločb za izkoriščanje, do podelitve koncesije za osnovni pridobivalni prostor v letu 2001 in leto kasneje še za razširitev pridobivalnega prostora.

V zadnjih desetih letih v kamnolomu ni bilo večjih sprememb, razen razširitve voznega parka z novim nakladačem VOLVO L150 H, lani pa so zamenjali bager CAT 330 BLN z novim bagrom CAT 336-07. CPK d.d. v Kamnolomu Razdrto letno predela kar 130.000 m³ apnenca, ki ga predela v pesek, drobljenec in tamponski material. Zaradi bližine Asfaltne baze Senožeče ta material v pretežni meri uporabljajo za lastno proizvodnjo asfaltnih zmesi, z materiali pa zadovoljijo tudi najzahtevnejše odjemalce. Letos so pridobili tudi novo koncesijo, po kateri bo lahko CPK na tem območju pridobival material še vsaj naslednjih 21 let, v prihodnje pa načrtujejo tudi odkupe novih zemljišč in širitev pridobivalnega prostora.