Proizvajalci zaščitnih mask morajo upoštevati veljavne standarde, ki pa po svetu niso povsem enaki.

Kirurške maske:

Njihov glavni namen je preprečevanje širjenja kapljic nosilca maske v okolico. Obenem uporabnika zaščitijo pred kapljicami, ki prihajajo od oseb v njegovi neposredni bližini. Ne preprečujejo pa vdihavanja zelo majhnih v zraku razpršenih delcev, ki potencialno prenašajo viruse. Namenjene so za enkratno uporabo, menjati jih je treba na dve uri oziroma prej, če postanejo vlažne.

Po evropskih standardih so kirurške maske razdeljene na tri tipe glede na prepustnost bakterij (velikost 3 mikrometre). Tip I mora zadržati najmanj 95 odstotkov bakterij, tip II pa najmanj 98 odstotkov. Tudi tip IIR mora zadržati najmanj 98 odstotkov bakterij, poleg tega pa mora biti odporen na obrizg s tekočinami.

Po kitajskih standardih morajo kirurške maske zadržati najmanj 95 odstotkov bakterij, pa tudi najmanj 30 odstotkov v zraku razpršenih delcev (aerosolov). Evropski standardi pri teh maskah medtem ne vsebujejo specifikacij glede zadrževanja delcev.

Respiratorne maske:

Po evropskih standardih so to filtrirne maske s skupno kratico FFP (Filtering Facepiece Particles). Nosilca maske zaščitijo pred vdihovanjem kapljic kot tudi delcev, razpršenih v zraku. Za uporabnika so bolj neudobne kot kirurške, saj otežujejo dihanje in hitreje pride do znojenja, vendar pa nudijo zaščito pred vdihovanjem nalezljivih patogenov. Na voljo so v obliki školjke ali račjega kljuna, lahko so dvo- ali trislojne, lahko imajo dihalni ventil.

Glede na stopnjo zaščite ločimo tri tipe: Tip FFP1 mora zadržati najmanj 80 odstotkov v zraku razpršenih delcev velikosti 0,3 mikrometra, maske tipa FFP2 morajo zadržati najmanj 94 odstotkov teh delcev, tipa FFP3 pa najmanj 99 odstotkov. Tudi to so maske za enkratno uporabo; tip FFP2 je potrebno menjati na štiri ure, FFP3 pa se lahko uporablja do osem ur. Te maske potrebujejo zdravstveni delavci, ki delajo z okuženimi bolniki.

Na Kitajskem in v ZDA za respiratorne maske veljajo nekoliko drugačni, višji standardi. Tudi pri njih ločijo tri tipe. Maske tipa N95/KN95 morajo zadržati najmanj 95 odstotkov delcev velikosti 0,3 mikrometra, pri tipu N99/KN99 jih morajo zadržati 99 odstotkov, pri tipu N100/KN100 pa kar 99,97 odstotka.

Maske iz blaga, pralne maske: Ob pomanjkanju zaščitnih mask na trgu so se številna podjetja in tudi posamezniki odločili za izdelavo mask iz različnih materialov. Stopnja zaščite je odvisna od uporabljenega materiala in ni visoka, vseeno pa lahko delno zadržijo pot kapljic, ki se sproščajo v okolico ob kašljanju, kihanju in tudi govorjenju, in v katerih so lahko prisotni povzročitelji nalezljivih bolezni. Tako se do določene mere zmanjša tudi možnost prenosa okužbe na druge. Če so maske pralne, jih je treba pred ponovno uporabo oprati na najmanj 60 stopinjah Celzija in prelikati.