"Skrb za duševno zdravje slehernika je skrb za duševno zdravje celotne družbe," so besede Svetine povzeli v uradu varuha. Če želimo biti družba blaginje, v kateri je življenje prebivalcev kakovostno, je nujno skrbi za duševno zdravje posvetiti večjo pozornost. Duševne motnje so veliko breme za posameznike in njihove bližnje, pomenijo pa tudi veliko izgubo in obremenitev za gospodarske, socialne in izobraževalne sisteme. Tveganje za duševne motnje povečuje tudi revščina, je opozoril.

Pobudniki varuhu opisujejo brezizhodne situacije, občutke tesnobe, izgubo življenjskega smisla, tudi samomorilne misli, občutke manjvrednosti, so navedli v sporočilu za javnost. Ti posamezniki bi potrebovali psihiatrično oziroma psihoterapevtsko pomoč, ki povsod v Sloveniji ni zagotovljena enako dostopno.

Ob tem varuha skrbi podatek, da marsikdo nima urejenega zdravstvenega zavarovanja in mu tovrstna pomoč oziroma obravnava tudi zato ni dosegljiva. Še posebej bi dostopnost in pogostost obravnav morala biti zagotovljena otrokom in mladostnikom, zato mora država poskrbeti za zadostno število pedopsihiatrov.

Osebe z duševnimi motnjami in njihovi bližnji so poleg bremena bolezni pogosto deležni diskriminacije, izključenosti in kršenja temeljnih človekovih pravic. Kot je izpostavil Svetina, jih je treba opolnomočiti tudi z zagotavljanjem možnosti učinkovite obrambe svojih pravic pred državnimi in lokalnimi organi ter nosilci javnih pooblastil.

Za izhod iz začaranega kroga, ko osebe z duševnimi motnjami težko konkurirajo na trgu dela, se težje socialno vključujejo in se zato njihova duševna stiska poglablja, je nujna njihova psihosocialna rehabilitacija. Pri tem jim je lahko v veliko pomoč, če se vključijo v obravnavo v skupnosti, ob čemer ne gre zanemariti pomembne vloge nevladnih organizacij, je poudaril Svetina.