Damir Orehovec, državni sekretar šolskega ministrstva

Potem ko so vzgojno-izobraževalne ustanove v petek prejele priporočila za ravnanje ob odprtju vrtcev in šol, so se v strokovni javnosti pojavila številna vprašanja v zvezi z izvedljivostjo navodil. Na nekatere pomisleke sta danes na novinarski konferenci odgovorila državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec in Polonca Truden Dobrin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kdo bo odprl vrata, kdaj in koga bo sprejel?

Delo v javnih in zasebnih vrtcih, ki svoja vrata odpirajo prihodnji ponedeljek, naj bi sicer potekalo v manjših skupinah, in sicer za prvo starostno obdobje v skupinah po osem in za drugo starostno obdobje v skupinah po 10 otrok.

Prihodnji ponedeljek bodo poleg vrtcev svoja vrata v omejenem obsegu odprle tudi šole. Šolarji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja v osnovnih šolah bodo razvrščeni v skupine do 15 otrok. V skupinah do 15 otrok bodo izobraževanje nadaljevali tudi učenci 9. razredov, ki pa naj bi se v šole vrnili 25. maja, je pojasnil Orehovec.

Za učence od 4. do 8. razreda bo izobraževanje še naprej potekalo na daljavo. Tiste med njimi, ki so neocenjeni ali negativno ocenjeni oz. imajo težave z izobraževanjem na daljavo, bo lahko šola od 25. maja povabila v šolo in z njimi izvajala dopolnilni pouk.

Individualne oblike pouka instrumentov in petja v glasbenih šolah bodo od 18. maja izvajali v prostorih šole. Pouk predmetov, ki se izvajajo skupinsko, pa bo po besedah Orehovca še naprej potekal na daljavo.

Svoja vrata naj bi 18. maja odprli tudi dijaški domovi in organizacije za izobraževanje odraslih, enako velja tudi za šole s prilagojenim programom in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

Za dijake zaključnih letnikov srednjih šol se te odprejo 18. maja. Dijaki nezaključnih letnikov nadaljujejo z izobraževanjem na daljavo. Na srednjih šolah lahko zanje organizirajo dodatno učno pomoč, če so neocenjeni ali negativno ocenjeni.

Srednje poklicne in srednje strokovne šole medtem lahko za svoje dijake ob ustreznih zaščitnih ukrepih organizirajo praktično izobraževanje v šoli, pri delodajalcu ali v Medpodjetniškem izobraževalnem centru, če tega še niso izvedli.

Kot je dejal Orehovec, se zavedajo, da bo uresničevanje smernic odpiranja vzgojno-izobraževalnih zavodov od zaposlenih zahtevalo veliko znanja in organizacijskih spretnosti. "Prepričan pa sem, da bodo naredili vse, kar bo v dobrobit otrok in mladostnikov," je na novinarski konferenci dejal državni sekretar. Končno odločitev o datumu odprtja, predvidenega za 18. maj, bo vlada na podlagi aktualnih zdravstvenih in epidemioloških ocen strokovne skupine ministrstva za zdravje sprejela v drugi polovici tega tedna, je še pojasnil Orehovec.

Prim. dr. Polonca Truden Dobrin, NIJZ

Kako zagotavljati ustrezno razdaljo med otroki?

Truden Dobrinova je poudarila, da se stroka zaveda "razvojnih zakonitosti in specifike dela z otroki", zaradi katerih vzgojitelji in otroci ne morejo izvajati vseh možnih ukrepov. Osnovni ukrep za vrtce je zato oblikovanje manjših vzgojnih skupin, v okviru katerih "lahko otroci in zaposleni komunicirajo tako kot doma", je pojasnila strokovnjakinja. "Tako lahko poskrbimo za otrokove potrebe, obenem pa zmanjšamo možnost širjenja okužbe."

Truden Dobrinova je namreč opozorila, da potrebe po bližini in varnosti pri otrocih ne smemo prezreti, zlasti v času ponovnega odprtja vrtcev, ko bo ta potreba pri nekaterih otrocih še posebej velika. Tako je pričakovati tudi, da bodo zaposleni otroke s fizično bližino tolažili oz. crkljali, si pa naj prej in po tem umijejo roke.

Otroci od doma sicer ne bodo smeli prinašati igrač in knjig, medtem ko bo ninice, dude in podobno osebje za posamičnega otroka shranilo za čas med spanjem.

O tem, ali bo imel starš otroka, ki v zadnjih 14 dneh ni bil povsem zdrav in zato ne sme v vrtec ali šolo, pravico do varstva oz. bolniške odsotnosti, bo odločal otrokov osebni zdravnik, je pojasnila Truden Dobrinova. Vsekakor pa v vrtec ali šolo ne bo mogel otrok, čigar starši ne bodo želeli podpisati izjave, da v zadnjih 14 dneh ni imel znakov bolezni oz. da ni bil bili v stiku z osebo, ki ima potrjeno okužbo s covidom-19.

Država sicer še nima podatkov o tem, koliko zaposlenih v vrtcih in šolah sodi v rizične skupine in zato ne bodo mogli opravljati dela. "Pričakujemo, da bo delež relativno visok," je pojasnila strokovnjakinja z NIJZ. V Nemčiji denimo ima zdravstvene omejitve tretjina učiteljev. Če bodo številke v Sloveniji podobne, bodo morale šole ukrepati z reorganizacijo dela in iskati možnosti poučevanja z drugimi učitelji.

Kaj bo s šolo in vrtci jeseni?

Kakšni bodo pogoji za vrtce in šole jeseni, Truden Dobrinova še ni želela ugibati, saj ni jasno, kakšna bo situacija takrat. Stroka bo tako stalno spremljala razmere in pravočasno pripravila navodila za jesensko obdobje, je zatrdila.