Na posvetovalnem referendumu, ki je potekal lani 9. junija sočasno z volitvami v Evropski parlament, so se volivci v zvezi s konopljo izrekali o dveh vprašanjih, in sicer ali naj Slovenija dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene in ali naj dopusti tudi gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo. Volivci so bili precej enotni pri vprašanju o rabi konoplje v medicinske namene, saj so v vseh volilnih enotah in okrajih glasovali za; najbolj navdušeni so bili z več kot 76-odstotno podporo v okraju Koper 1. Izid referenduma o rabi konoplje za omejeno osebno rabo je bil tesnejši, vendar so tudi v tem primeru zagovorniki slavili na Obali; po podpori je izstopal okraj Koper 2, kjer je za glasovalo 60,08 odstotka volivcev. 

Čeprav je bila torej volja ljudstva nedvoumno izražena, pa zakonske podlage, ki bi omogočale legalno gojenje marihuane tako za medicinske namene kot osebno rabo, še niso pripravljene. Trenutno se vse konopljine pripravke, ki se uporablja v medicinske namene, uvaža, rekreativna raba ali posedovanje konoplje pa se pri srečanju s predstavniki zakona tudi ne konča uporabniku v prid. 

Darko Krajnc

Glavni zagovornik referenduma o konoplji je bil poslanec Gibanja Svoboda Darko Krajnc, na katerega smo zato naslovili vprašanje, kdaj lahko pričakujemo zakonsko ureditev legalizacije marihuane. Kot je pojasnil, sta oba zakonska predloga v pripravi. "Pri urejanju področja rabe konoplje v medicinske namene in za omejeno osebno rabo oba zakonska predloga v sodelovanju s stroko pripravljamo v poslanski skupini Svoboda. Usklajevanje o vsebini zakona poteka na tedenski ravni in je v zaključni fazi," je zapisal v odgovoru na naša vprašanja. "Cilj je zagotoviti multidisciplinarni pristop pri reševanju vprašanj na področju rabe konoplje ter na ta način zagotoviti, da bo nova zakonodaja strokovno pripravljena, dosledna in celovita. Upoštevati bo morala najnovejša dognanja tako domačih kot tujih strokovnjakov," zagotavlja Erjavec.

Kot še poudarja, se bodo z zakonom zagotovili pogoji za dostop prebivalcev do konoplje za rabo v medicinske namene, trajno zagotavljanje oskrbe s konopljo, zagotavljanje njene kvalitete, varstvo uporabnikov, izvajanje ukrepov, ki so potrebni za preprečevanje zlorabe konoplje in nezakonite trgovine z njo ter za izvajanje ukrepov pomoči pri odvisnosti od konoplje. "Slovenija bo tako dobila sodobno in celovito pravno ureditev konoplje, ki bo sledila strokovnim dognanjem, pri tem pa bomo jasno ostali znotraj okvirov, ki nam jih postavljajo konvencije Združenih narodov in evropska zakonodaja," navaja Erjavec. 

Kot še pojasnjuje, sledijo pri zakonodajnem pristopu k tej problematiki vzorom držav članic Evropske unije, poudarek pa dajejo spoštovanju mednarodno pravnih aktov, ki jih je ratificirala Slovenija, kot tudi ustavni ureditvi pravice do zdravstvenega varstva "pod pogoji, ki jih določa zakon in ustava (51. člen Ustave RS), pravici do zdravega življenjskega okolja (72. člen Ustave RS) in svobode gospodarske pobude (74. člen Ustave RS)". 

"Celostno urejeno področje rabe konoplje v medicinske namene bo slovenskim pacientom omogočilo lažji in boljši dostop do tovrstne terapije. Trenutno je Slovenija zaradi prepovedi gojenja konoplje odvisna od uvoza teh izdelkov, kar omejuje dostopnost do zdravljenja in dviguje stroške," pojasnjuje. Dostop do konoplje za medicinske namene in s tem tudi prodaja registriranim uporabnikom bo mogoča v lekarnah. 

Kot še poudarja, se želi z regulacijo konoplje vzpostaviti pravila, ki bodo celostno urejala področje konoplje – od medicinskih, znanstvenih, socialnih in tudi gospodarskih vidikov. "Namen ureditve je pacientom omogočiti dostop do preverjenih in varnih izdelkov oziroma zdravil, zmanjšati črni trg in zaščititi mlade," navaja. Prav tako želijo zmanjšati nezakonito trgovino in s tem povezane kriminalne dejavnosti.

"Sedanja ureditev in z njo povezane razmere, zlasti med mladimi, namreč niso sprejemljive zaradi naraščajočega števila uporabnikov in širjenja črnega trga. Z dekriminalizacijo manjših količin konoplje za osebno rabo se bo zmanjšala obremenitev policije in sodstva, kar bo omogočilo osredotočanje na resnejša kazniva dejanja," je prepričan poslanec, ki pričakuje, da se bo z omogočanjem legalnega dostopa do konoplje prek lastne pridelave ali razširjenega dostopa prek zdravnikov zmanjšalo povpraševanje po nezakonitih virih, kar bo oslabilo črni trg.

Nova zakonodaja naj bi vsebovala tudi stroge omejitve oziroma prepovedi glede dostopa mladoletnih oseb do konoplje, prav tako bo uporaba konoplje prepovedana v bližini šol, športnih objektov in drugih območij, kjer se zadržujejo mladi. Poleg tega zakonski predlog predvideva preventivne programe in izobraževanje za mlade o tveganjih rabe konoplje. 

Če bi se uveljavila tudi v Sloveniji ureditev po vzoru Nemčije, bi to pomenilo dovoljeno posedovanje do 25 gramov konoplje v javnosti in 50 gramov doma, pa tudi gojenje do treh sadik, ne pa tudi prodaja. Tuje izkušnje sicer kažejo, da legalizacija konoplje resda povzroči padec cen, a tudi večjo uporabo pri odraslih, zmerno pa tudi pri najstnikih, čeprav je zanje uradno prepovedana. Prav tako ni potrditve, da bi legalizacija odpravila črni trg. Kot kažejo tuje izkušnje, se je zaradi legalizacije celo povečalo število sprejemov v bolnišnice zaradi zaužitja prevelikih odmerkov.