Spilimbergo, ki letos zadnjič vodi misijo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Sloveniji, je dejal, da bo morala Slovenija na podlagi rezultatov stresnih testov in pregleda aktive dokapitalizirati banke. "To je nujno vprašanje, ki ga je treba takoj rešiti," je dejal.

Rezultatov pregledov bank ne pozna, guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec pa je povedal, da bodo ti znani konec novembra, ko bodo znani tudi nadaljnji postopki glede kapitalske krepitve bank.

Treba je izboljšati tudi korporativno upravljanje

Poleg sanacije bank je treba po mnenju Italijana izboljšati korporativno upravljanje, predvsem v državnih podjetjih, in reformirati podjetniški sektor.

"Če boste poskušali rešiti samo banke, ne boste dobili stabilne rešitve, temveč le zapravljali denar in se pozneje soočili z istimi težavami," je dejal. Reforma podjetniškega sektorja se mu zato na dolgi rok zdi še celo bolj pomembna.

Spilimbergo je še posebej izpostavil vlogo države v gospodarstvu. Povedal je, da je v Sloveniji država v delovanje gospodarstva vpletena na vsiljiv in ne vedno pregleden način. To je treba popraviti, pri tem pa nalogo zapleta državno lastništvo v bankah.

"Ni normalno, da banka upravlja s trgovsko verigo, s pivovarno, dvema, če smo natančni, in posredno s časopisom," je ponazoril. Te povezave je treba po njegovem prepričanju v dobro dolgoročno vzdržnega gospodarstva presekati.

Spilimbergo pozdravlja uvedbo davka na nepremičnine

Na vprašanje, če ima misija IMF kakšna čisto konkretna priporočila za slovensko ekonomsko politiko, je Spilimbergo povedal, da pozdravljajo uvedbo davka na nepremičnine, saj se bo s tem Slovenija pridružila večini članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki tak davek pozna. Davek na nepremičnine ob tem po njegovem prepričanju ne bi smel poznati veliko izjem.

Glede javnofinančne politike na splošno je vodja misije IMF povedal, da je treba javne finance postaviti na vzdržno in stabilno pot. Spilimbergo meni, da ima Slovenija še vedno manevrski prostor na strani izdatkov in pri nadaljnji reformi pokojninskega sistema. Na tem zadnjem področju je namreč treba storiti dodatne korake.

S tem v zvezi se je dotaknil tudi predlogov proračunov za 2014 in 2015. Cilji obeh predlogov so po njegovem prepričanju dobri. Ministrstvo za finance, tako Spilimbergo, precej stavi na boj proti sivi ekonomiji, a v misiji IMF menijo, da je treba počakati na učinke.

Za Slovenijo je v tem trenutku pomembna privatizacija

Na strani izdatkov bi Spilimbergo raje kot linerarno rezanje porabe videl ciljano znižanje izdatkov. V skladu namreč opažajo, da je drugi model bolj vzdržen. Glede davčne politike je povedal, da se bo raven obdavčitve nekoliko zvišala, v misiji pa verjamejo, da bi bilo treba narediti več pri izdatkih, pri tem pa ne zmanjševati obsega javnih investicij. To pa terja nekatere težke odločitve. Prepričan je tudi, da je za Slovenijo v tem trenutku pomembna privatizacija.

Vodja misije IMF se ni mogel izogniti niti vprašanjem o morebitni potrebi po zunanji pomoči za Slovenijo. Večkrat je izpostavil, da je slovenska trojka oziroma Triglav, kot jo je poimenoval (premierka Alenka Bratušek, Jazbec in finančni minister Uroš Čufer), težave odločna rešiti sama.

O prošnji za pomoč tako ni želel govoriti, a daljše trajanje pregledov bank po njegovi oceni ne povečuje verjetnosti tovrstnega scenarija. Jazbec pa je le vnovič ponovil svoje prepričanje, da lahko Slovenija težave reši sama, a sanaciji bank morajo nujno slediti tudi ukrepi za zagon gospodarske rasti.

Slovenija je nekoč bila vzor veliko državam

Spilimbergo je spomnil, da je bila Slovenija med tranzicijskim obdobjem zvezda in vzor veliko državam. A včasih ob tem pozabiš narediti domačo nalogo. "Ko pozabiš narediti domačo nalogo in prideš na izpite, nisi pripravljen," je dejal.

Dejstvo, da Slovenija med letoma 1991 in 2008 ni beležila recesije, da je šla skozi relativno gladko tranzicijo in da je med prvimi novimi članicami EU prevzela evro, ji je dalo občutek samozadovoljstva, je povedal.

Slovenija takoj za Grčjo

Slovenija je tako po njegovem takoj za Grčijo utrpela najhujše posledice krize. Na udaru so še posebej mladi, kar bi moralo po mnenju Spilimberga prispevati k pripravljenosti politike za dosego nujnega dogovora.

IMF Sloveniji za letos napoveduje 2,6-odstotni padec bruto domačega proizvoda, prihodnje leto pa naj bi se slovensko gospodarstvo skrčilo še za 1,4 odstotka. Med evrskimi državami naj bi bil poleg Slovenije prihodnje leto v recesiji le še Ciper.