Med prvimi so se za digitalno plačevanje donacij odločili v mariborski stolnici. Je pa pred dnevi zapis o POS-terminalih v cerkvi delila Župnija Komen. Tako je zapisal župnik Alojzij Kržišnik: "Vedno več je ljudi, ki redno plačujejo z bančno kartico in mnogi nimajo več gotovine pri sebi. Se je že zgodilo, da so me vprašali, če lahko darujejo za mašo s kartico in nekateri so morali iti na bankomat, da so poravnali stroške za veroučne knjige. Slišal sem že vprašanja, zakaj ni možno v cerkvi darovati v miloščino s kartice?"

Nadalje je pojasnil, da so v zadnjem času rešitev, da bo tovrstno plačevanje mogoče, našli tudi na ravni slovenskih škofij. "Res je, da trenutno še mnogi župniki previdno čakajo, da bodo videli kako se bo to obneslo," je dodal.

Sistem naj bi bil za ljudi povsem enostaven: "Vtipkajo vsoto – nekaj je že nastavljeno, da samo pritisneš na tipko – in nato prisloniš kartico. Pri bančnem izpisu se seznama darovalcev ne bo videlo, ampak samo vsota denarja, ki je bila darovana."

"Darovi pri maši imajo velik pomen, ker odražajo našo daritev. Denar je simbol našega dela, saj smo ga morali zaslužiti. Tako kot se pri sveti maši spreminjata kruh in vino v Jezusovo telo in kri da postaneta hrana za naše duhovno življenje, tako se spreminja naša daritev pri sveti maši, da postane tisto hrana za našo duhovno rast. Npr. nekdo pride k sveti maši z namenom, da daruje na oltar težke razmere v službi, bodo prav te razmere postale moč za duhovno rast in njegovo občutje se bo spremenilo. Kot znamenje svoje daritve daruje dar, ki je simbol njegovega prizadevanja. Simbolika je zelo velika in lepa. Tega so se kristjani zavedali od samega začetka in darovanje je tudi pri drugih religijah, čeprav z drugo simboliko," je še zapisal v objavi.

Buren odziv in preko 400 komentarjev

Zapis ni ostal neopažen. Zvrstilo se je preko 400 komentarjev, na nekatere od njih se je odzvala tudi omenjena komenska župnija. Na vprašanje 'kdaj boste pa davke začeli plačevati' je tako župnik odgovoril: "Mi plačujemo davke tako kot vsi drugi. Smo enakopravni." Zapisu pa dodala še emotikon z nasmeškom. Razprava se na tej točki ni zaključila,

"Občutek imam, da res niste v realnem svetu glede financ v cerkvi. Z veseljem bi vam pokazal vse, ker je vse transparentno. Saj ni moje, da bi moral skrivati. Župljanom vse razložim in dobro vedo, kakšno je stanje. Prav zaradi tega radi podprejo, saj gre za njih in njihove potrebe. Župniki smo kot tisti, ki delamo za ljudi, saj zato nas tudi podprejo, da lahko delamo za njih. Popravljanje cerkva je v njihovem interesu, saj so cerkve njihove. Mi jim samo pomagamo. Da dobijo na razpisu denar za popravilo kulturne dediščine, je njim v dobro. Saj se za to trudijo tudi oni, mi jim samo pomagamo," je še bolj obširno v komentarju pojasnil župnik. 

In v istem zapisu nadaljeval: "Pomislite samo, koliko stane restavriranje ene freske. Vse to je bogastvo naroda. Ali naj vse to propade? Popravilo cerkva, ki so kulturni objekti, je vsaj 85 procentov v naši državi, večina pade na ramena vernikov. Ali smo narod, ali imamo kot narod svojo kulturo, zgodovino, ali se bomo obnašali kot privatniki. Za popravilo cerkva bi morala skrbeti država in ne da morajo za to skrbeti predvsem verniki sami. Vem, da tudi mnogi drugi pomagajo. Hvala jim."

Mnenja v komentarjih so bila različna, med njimi so se oglasili tudi tisti, ki tovrstno novost v cerkvah podpirajo. So pa bili resda, vsaj v tem primeru, v manjšini. Z vprašanji, ali nameravajo uvesti možnost darovanja miloščine s POS-terminali smo se obrnili tako na komensko kot koprsko župnijo. Odgovor slednje še čakamo. Se pa je na naša vprašanja hitro odzval komenski župnik. 

Komenski župnik: Pobudo so dali verniki

Kot nam je potrdil komenski župnik Alojzij Kržišnik, so dali pobudo za takšen način darovanja miloščine vernice in verniki. "Kot sem napisal na Facebooku, pride včasih vprašanje s strani stranke, če lahko plačajo s kartico. Zlasti mlajši duhovniki čutijo potrebo, da gredo s časom naprej. Tako so našli rešitev in ponudili vsem duhovnikom, če bi kdo hotel naročiti POS-terminal. Med njimi sem tudi jaz. Pomislek je samo v tem, ker imamo mi z denarjem zelo malo posla in je vprašanje, koliko se to splača. Verjamem pa, da v bodoče bodo ljudje imeli vedno manj gotovine pri sebi in da je to ena možnost, da darujejo," je navedel v pisnem odgovoru.

Potrdil je tudi, da nameravajo POS-terminal uvesti tudi v njihovi župniji. "To je v Sloveniji res nekaj novega. To so prvi poskusi. Koliko primerov je v Sloveniji, niti ne vem. Eden izmed tistih, bo tudi tukaj. To je čisto novo. Ljudem še nisem predstavil, nameravam v bližnji prihodnosti. Verjetno od začetka ne bo prav velikega navdušenja," je dejal.

Nadalje pojasnjuje, da gre za prilagojen POS-terminal, kjer so nastavljene možnosti, da se lahko samo potrdi znesek plačila. "Mislim, da to deluje podobno kot npr. POS-terminal na bencinski ali v gostinstvu," pravi. Na vprašanje, ali pri bančnem izpisu res ne bo videti, kdo je koliko doniral, pa odgovarja, da je dobil prvi izpis "in videl, da se ne da videti, kdo je nakazal, so samo zadnje štiri številke TRR. Upam, da je isto tudi na bencinski ali v trgovini, da lastnik trgovine nima možnosti slediti, kdo je kupoval". 

Prosili smo ga tudi za pojasnilo glede določenih pomislekov posameznikov glede obdavčitve denarja, ki ga prek darov oziroma miloščin prejme Cerkev ali Župnija.

"Vse plačujemo davke"

"Furs dobro ve, kako Cerkev deluje in tudi ves denar nesemo na banko na TRR, tako kot npr. gostinec, če mu gostje plačajo z gotovino. Imamo knjigovodstvo, kot vse druge strukture. Vse davke plačujemo, ponekod celo od zgradbe cerkve (to ni enako po vseh občinah). Od storitev in nakupov plačujemo 22 % davek in ne samo 9,5 % kot ga plačujemo osebno. Ljudje so pa glede tega nevedni in zavedeni od nekaterih, ki berejo neumnosti," je navedel.

In dodal: "Pisati, kako je Cerkev bogata, je enostransko. To bogastvo je mrtev kapital. Npr. en kip, ki je star 1000 let, je res veliko bogastvo in kakšen dobiček prinaša? To ni dobiček, to je velik strošek, da se skrbi in vsake toliko let restavrira, ipd. Po drugi strani, čigava je cerkev, npr. v vasi? To je od ljudi. To je kapital našega naroda. Za to kulturno dediščino bi morala skrbeti država, saj država bi morala biti odgovorna za vso kulturo naroda. Ne trdim, da nič ne pomaga z denarjem in nasveti preko Spomeniškega varstva. Vso težo obnov nosimo župniki z verniki, da zmotiviramo ljudi, da dajo prostovoljne prispevke za obnovo. Tudi od obnove se vedno plača 22 % davek."

Odziv na Facebooku je župnika presenetil

Nadaljuje, da nov sistem ne bo nič posebnega. "To je samo orodje, s katerim lahko ljudem pomagamo, da dajo po svoji želji dar za potrebe cerkve, če nimajo gotovine pri sebi. So ljudje, ki niso verni, radi pomagajo vzdrževati cerkve, ker so kulturni in čutijo to potrebo. Če se ne bo redno obnavljalo, bo propadalo, lesene kipe bodo črvi pojedli, freske bodo zbledele, cerkve se bodo zrušile...," je še dodal.

"S POS-terminali gremo samo ljudem naproti in ne pričakujem nekaj posebno novega. Odziv na Facebooku mi je bil presenetljiv, kot da je denar v središču življenja. Vem, da ga potrebujemo, ampak še daleč ni najbolj pomemben, niti v družini in še manj v Cerkvi, ker je denar zelo obstranska stvar in so druge dejavnosti Cerkve bistveno pomembnejše," je še izpostavil.

Do sedaj so se vse storitve plačevale  z gotovino, pojasnjuje, in poudarja, da je "prometa izredno malo".

"Nedeljska miloščina, ki je po nekaterih cerkvah komaj za elektriko, npr. 20 evrov na teden, morda po večjih centrih pride dobrih 500 evrov. V tednu pa se ne pobira miloščine. Duhovniki pa imamo dnevni dohodek 23 evrov, če nam naročijo mašo. Če pa se župnija odloči za kakšno akcijo, za popravilo, nekateri ljudje prinesejo še dodaten dar, ki pa spet ni velik. Če nekdo podari 50 evrov, sem zelo vesel in hvaležen. Vse župnije z velikimi težavami skrbimo za vzdrževanje in popravilo cerkva. Če se ne bo nekaj bistvenega spremenilo, bomo kmalu priče propadanju kulturnih objektov. Prihajajo še težji časi, kot so bili, ker je vernikov vedno manj in vedno večje je sovraštvo do Cerkve. Kdo pa prebuja to sovraštvo, je pa drugo vprašanje," je zaključil.