Glavne raziskave potekajo v sedmih državah, med drugim v Združenem kraljestvu, ZDA in Nemčiji. Skupaj sodeluje 130 bolnikov, med njimi 67-letni Janusz Racz iz Londona, ki je prvi odmerek prejel v bolnišnici University College London Hospitals.

Cepivo temelji na enaki mRNA tehnologiji, ki se je izkazala za uspešno pri covidu-19. Imunskemu sistemu da navodila, kako prepoznati in napasti rakave celice, obenem pa ne škoduje zdravim celicam. Sprva bolniki prejemajo tedenske odmerke, nato vzdrževalne, pogosto skupaj z imunoterapijo, ki dodatno krepi telesno obrambo.

Cilj cepiva ni le zmanjšanje tumorjev, temveč tudi preprečevanje ponovitve raka, kar je pri pljučnem raku ena največjih težav.

Raziskava znanstvenika Md Sadiquea Hussaina, objavljena pri Bentham Science, pojasnjuje, da cepivo BNT116 nosi navodila za šest proteinov, značilnih za NDPR. Tako spodbuja T-celice, da prepoznajo in uničijo rakave celice. Prvi rezultati kliničnega preskušanja LuCa-MERIT-1 kažejo, da je cepivo varno, posebej ob kombinaciji z zdravili, kot je cemiplimab. Posebni nanodelci, ki ščitijo mRNA, olajšajo shranjevanje in uporabo cepiva, kar je bilo pri zgodnjih mRNA cepivih večja težava.

Po poročanju WebMD potekajo klinične študije od avgusta 2024 na 34 lokacijah po svetu. Za razliko od nekaterih eksperimentalnih cepiv, ki so prilagojena posameznikom, je BNT116 vnaprej pripravljeno, cilja pa na skupne značilnosti tumorjev – zaradi česar bi bilo dostopnejše in cenejše.

StockTitan poroča o predstavitvi BioNTecha na pomembni onkološki konferenci, kjer so predstavili spodbudne podatke. Pokazalo se je, da je cepivo varno celo za oslabela telesa bolnikov, ki ne prenesejo kemoterapije, kar odpira nove možnosti za najranljivejše bolnike. 

Times of India je cepivo označil kot medicinski preboj, čeprav so pri drugem BioNTechovem projektu začasno ustavili raziskavo iz varnostnih razlogov – kar pa ne vpliva na razvoj cepiva BNT116.

Kljub temu obstajajo izzivi. mRNA cepiva zahtevajo natančno shranjevanje, njihova proizvodnja pa je zahtevna. Kot opozarja Hussainova študija, ker cepivo ni personalizirano, morda ne bo enako učinkovito pri vseh bolnikih – vendar nižji stroški in večja dostopnost omogočata širšo uporabo. Tehnologija bi v prihodnje lahko vodila do cepiv proti drugim oblikam raka ali celo preventivnih odmerkov za ogrožene posameznike, kot načrtujejo v britanskem programu LungVax.

Pljučni rak je najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na svetu, saj je preživetvena stopnja zelo nizka. Če se bo cepivo BNT116 izkazalo za uspešno, bi lahko postalo del standardnega zdravljenja – z manj stranskimi učinki in boljšimi možnostmi za daljše preživetje. Združeno kraljestvo že načrtuje, da bo do leta 2030 napredne terapije omogočilo 10.000 bolnikom.