Prvi primer okužbe je bil potrjen 4. marca lani, prinesla ga je skupina popotnikov iz Maroka. Kmalu za tem so sledili še drugi vdori virusa v državo. Prvi covidni bolnik je umrl 14. marca, bil je oskrbovanec metliškega doma za starejše občane.

Po ocenah se je v prvem, spomladanskem valu okužilo okrog 20.000 ljudi, v jesensko-zimskem pa približno tretjina prebivalstva oz. štirikrat toliko, kot je bilo potrjenih primerov. Doslej je v Sloveniji umrlo več kot 4100 ljudi, ki so se v 28 dneh pred smrtjo okužili z novim koronavirusom. Večinoma je šlo za starejše ljudi. V bolnišnicah pa so doslej skupaj zdravili 13.790 covidnih bolnikov.

Epidemija je bila v Sloveniji prvič razglašena osem dni po potrditvi prvega primera, Slovenija pa je bila odtlej 60 odstotkov časa v razglašeni epidemiji. Ob tem se je zaprlo javno življenje v državi, tako so bile več mesecev zaprte šole, nenujne trgovine in storitvene dejavnosti. Še vedno so zaprti gostinski lokali, srednješolci (razen zadnjega letnika) in študentje se še niso vrnili v šole oz. fakultete, v državi pa velja prepoved gibanja ponoči.

Rešitev, da bi se naše življenje vrnilo v kar se da normalne tirnice, strokovnjaki vidijo v vsaj 60 do 70-odstotni precepljenosti prebivalstva. A kljub velikim vlaganjem EU v razvoj cepiv, farmacevtska podjetja ne zagotavljajo evropskim državam toliko cepiv, kot je bilo pričakovano. V Sloveniji je tako po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) vsaj en odmerek prejelo 5,9 odstotka prebivalstva.

Po težkem letu, ki je za nami, je tudi prihodnost negotova. Čeprav se drugi val epidemije še ni iztekel, se napoveduje že tretji. Tudi v Sloveniji so namreč prisotne nove, bolj nalezljive različice virusa, proti katerim so določena cepiva manj učinkovita.