Cilj zakona je po vladnih navedbah ob preoblikovanju sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja urediti in obvarovati premoženjski položaj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot ustanovitelja zavarovalnice in 700.000 zavarovancev oziroma članov.

"Zakonski predlog, kot ga je podala Vlada RS, neupravičeno posega v avtonomijo gospodarske družbe in lastninsko pravico njenih članic in članov. Samo članice in člani Vzajemne so tisti, ki imajo pravico avtonomno odločati o morebitnem statusnem preoblikovanju Vzajemne. Prav tako časovnica načrtovanega preoblikovanja v delniško družbo nikakor ni primerna, saj lahko ta postopek dodatno ogrozi poslovanje in obstoj družbe. Ocenjujemo, da bo članom povzročena škoda," je v sporočilu za javnost zapisal predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln.

Po navedbah Mikelna želijo v Vzajemni ohraniti odločevalsko avtonomijo članov Vzajemne in preprečiti njihovo oškodovanje ter protiustaven poseg v njihovo lastninsko pravico. "S sprejetimi sklepi želimo ohraniti odločevalsko avtonomijo članov Vzajemne in preprečiti njihovo oškodovanje ter protiustaven poseg v njihovo lastninsko pravico," je še dodal.

V sporočilu za javnost so zastopniki sicer zapisali, da ob morebitni razdelitvi premoženja z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja podpirajo razdelitev premoženja na način, da se to razdeli vsem članom Vzajemne, ki so člani Vzajemne na podlagi pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.

Namesto predloga zakona Vzajemna predlaga tudi, da se sprejme zakonodajna rešitev, v skladu s katero se premoženje, ki bo na dan 31. 12. 2023 ostalo z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, razdeli med članice in člane Vzajemne z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Do statusnega preoblikovanja sicer prihaja zaradi prenosa prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki ga bo v skladu s sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s 1. januarjem 2024 začel zbirati ZZZS.