Aleš Primc

Primc je ob tem zapisal, da se s pobudo zavzemajo proti, kot so jo poimenovali, "zastrupljanju bolnikov" in proti morebitnim zlorabam, ki naj bi jih zakon omogočil. Po njegovem mnenju morajo vlada in državni organi stiske bolnikov reševati z okrepljeno paliativno oskrbo, socialno podporo in drugimi oblikami pomoči, ne pa z zakonsko možnostjo končanja življenja. Dodal je, da bolniki potrebujejo zdravljenje, lajšanje bolečin, bližino in ljubezen. Zahvalil se je vsem podpisnikom ter prostovoljcem, ki so pomagali pri zbiranju podpisov.

Vodja pobude je ob tem poudaril, da so vsa zdravniška združenja enotno nastopila proti zakonu, saj se po njihovih besedah ne strinjajo s tem, da bi "zdravniki postali krvniki". Zahvalil se je tudi pravnim strokovnjakom, ki menijo, da je zakon v neskladju z ustavo, saj naj bi kršil načelo nedotakljivosti človekovega življenja.

Zbiranje podpisov se je začelo 1. septembra in potekalo 35 dni. Po zakonu ima pobudnik referenduma po zaključku zbiranja sedem dni časa, da podpise vloži v državni zbor. Če je zahteva popolna, mora državni zbor v naslednjih sedmih dneh z odlokom razpisati referendum. Med dnem razpisa in dnevom glasovanja mora preteči najmanj 30 dni in največ eno leto. Če je datum referenduma določen več kot 45 dni po razpisu, ga mora potrditi dvotretjinska večina navzočih poslancev. Glede na te roke bi se lahko referendum izvedel v drugi polovici novembra.

Zakon, o katerem bodo odločali volivci, določa, da ima polnoletni bolnik, ki je sposoben odločanja in zaradi hude neozdravljive bolezni ali trajne okvare zdravja neznosno trpi, pravico do prostovoljnega končanja življenja. Pobudniki referenduma menijo, da je zakon nehuman, krivičen in protiustaven.

Ob koncu zbiranja podpisov so se oglasili tudi v društvu Srebrna nit – Združenju za dostojno starost, kjer opozarjajo, da paliativna oskrba ni primerna za vse paciente. Opozarjajo na primere, ko so hudo bolnim preprečili poskus samomora ali niso upoštevali njihove vnaprej izražene volje proti oživljanju. Po njihovem prepričanju zakon daje možnost drugačne pomoči tistim, za katere paliativna oskrba ni ustrezna rešitev. V društvu menijo, da nasprotniki zakona zavajajo z govorom o evtanaziji, ki je v zakonu sploh ni. Napovedali so, da bodo na referendumu glasovali za zakon in pričakujejo, da bo potrjena volja volivcev, izražena že na posvetovalnem referendumu junija lani.

V stranki Levica pa so do pobude kritični. Opozarjajo, da so volivci o tem vprašanju že odločali na posvetovalnem referendumu, kjer je 54,89 odstotka glasovalo za ureditev pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Po njihovem mnenju Aleš Primc poskuša referendume ponavljati, dokler ne doseže zase ugodnega rezultata. To označujejo kot podcenjevanje volivcev, zlorabo pravice do referenduma in politično izsiljevanje na račun trpečih. Dodajajo, da mu pri tem pomagajo tudi verske skupnosti, predvsem Rimskokatoliška cerkev.

V Levici poudarjajo, da zakon nikogar ne sili v odločitev, temveč daje možnost izbire ozko določeni skupini neozdravljivo bolnih, ob jasnih varovalkah in večkratnem preverjanju. Gre po njihovih besedah za pravico posameznika do dostojanstva in odločanja o lastnem življenju.

Tokratni referendum bo vezan na zakon, ki ga je državni zbor sprejel 24. julija. Če bo proti glasovala večina udeleženih volivcev in hkrati najmanj petina vseh volilnih upravičencev, bo zakon zavrnjen.