Kot je ob podpisu pogodbe za izdelavo projektne, prostorske in investicijske dokumentacije do faze dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt dejal Kramer, s podpisom pristopajo k velikemu projektu. Cilj je po dveh letih pridobiti gradbeno dovoljenje za vodni vir za oskrbo slovenske Istre in kraškega zaledja.

V tem postopku bodo objekti umeščeni v prostor, preverjeni bodo tudi vsi okoljski vidiki. Pridobljena bodo vsa potrebna zemljišča in pravica graditi, je pojasnil po navedbah ministrstva. "Kot rezultat bo izdano gradbeno dovoljenje, ki bo potekalo po integralnem postopku. To pomeni, da bo tudi v tej fazi vključena tako strokovna kot laična javnost," je zagotovil.

V dokumentaciji bodo po njegovih besedah poleg umestitve glavnega vira in vodovoda do Rodika v prostor izdelani tudi idejni projekti za povezavo na kraški in ilirskobistriški vodovod, lahko pa tudi na pivški vodovod.

Direktor vodilnega partnerja v projektu Pfajfar je poudaril, da se s partnerji zavedajo, da s podpisom pogodbe prevzemajo "veliko obvezo, s katero verjamemo, da bomo rešili večdesetletno težavo oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja".

"Naloga je kompleksna; od študije variant do tehničnih prireditev in kar nekaj deset kilometrov vodooskrbnega sistema s povezavo na obstoječe, kar bo zahtevalo pomembne strokovne, kadrovske in tudi časovne vire," je dodal.

V konzorciju izvajalcev so kot partnerji še Hidroinženiring, IBE in SL Consult. Pogodbeni rok za izvedbo vseh prevzetih obveznosti je 24 mesecev od podpisa pogodbe, vrednost pogodbenih del za celotno pogodbeno obdobje znaša 4,98 milijona evrov brez DDV.

Z novim vodnim virom bodo po navedbah ministrstva dolgoročno zagotovili potrebne količine pitne vode za prebivalce, ki jih z vodo oskrbuje Rižanski vodovod, hkrati pa bo nov vodni vir predstavljal rezervni vodni vir tako za Kraški vodovod kot tudi za vodovod v občini Ilirska Bistrica, Brkine in po potrebi občino Pivka. Na območju v 355 naseljih živi 134.178 prebivalcev v 10 občinah.

Novelacija projekta predvideva rabo vode na Suhorici v možni kombinaciji z manjšim zajetjem na potoku Padež. Akumulacijski prostor se bo polnil z lastnimi vodami Suhorice ali v primeru variante Suhorica/manjše zajetje Padež z načrpano vodo iz potoka Padež.

Septembra so nasprotovanje takšnim načrtom s protestnim shodom izrazili v Civilni iniciativi Ohranimo Brkine, ki nasprotuje zajezitvi Padeža oz. Suhorice. Kot so poudarili, zajezitvi nasprotujejo tudi kraško-brkinske občine in javni zavod Park Škocjanske jame. Akumulacija Padeža bi imela namreč po njihovi oceni negativen vpliv tako na regijski park Škocjanske jame kot tudi na biosferno območje Krasa.