Ob začetku štiridnevnega obiska pri svojem sosedu in največjem trgovinskem partnerju so Putina na letališču pričakali z rdečo preprogo in pozdravi visokih mestnih uradnikov. Dogodek je v živo prenašala ruska agencija TASS.

Kitajska državna televizija CCTV je ob njegovem prihodu poročala, da so odnosi med Kitajsko in Rusijo trenutno "najboljši v zgodovini" ter da so postali "najbolj stabilni, zreli in strateško najpomembnejši med velikimi državami".

V Tianjinu bo predsednik Xi Jinping gostil približno 20 svetovnih voditeljev, med njimi tudi indijskega premierja Narendro Modija, na dvodnevnem vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO). To bo največje srečanje od ustanovitve skupine leta 2001, ko je vključevala šest evrazijskih držav.

Good morning brothers and sisters

Russian President Vladimir Vladimirovich Putin arrived in China on a four-day visit at the invitation of PRC Chairman
Xi Jinping.

In Tianjin from August 31 to September 1, the Russian President will take part in and speak at the Shanghai… pic.twitter.com/iSN6xJpSiG

— SlavicFreeSpirit (@SlavFreeSpirit) August 31, 2025

Sprva varnostno usmerjena organizacija se je v zadnjih letih razširila na 10 stalnih članic ter 16 držav opazovalk in partnerskih držav za dialog. Njene pristojnosti pa so se razširile z varnosti in boja proti terorizmu tudi na gospodarsko in vojaško sodelovanje.

Pričakuje se, da bo Xi vrh izkoristil za predstavitev svoje vizije mednarodnega reda po obdobju, ki ga vodijo Združene države Amerike, hkrati pa bo Rusiji, ki jo zaradi invazije na Ukrajino močno bremenijo sankcije, ponudil pomembno diplomatsko podporo.

Dan pred obiskom je Putin v pisnem intervjuju za kitajsko tiskovno agencijo Xinhua ostro kritiziral zahodne sankcije in poudaril, da se Moskva in Peking skupaj upirata "diskriminatornim" omejitvam v svetovni trgovini. Rusko gospodarstvo je medtem na robu recesije, obremenjeno s trgovinskimi omejitvami in visokimi stroški vojne.

Vrha se bodo udeležili tudi voditelji iz Srednje Azije, Bližnjega vzhoda ter Južne in Jugovzhodne Azije. Kitajska ga želi prikazati kot močan dokaz enotnosti tako imenovanega "globalnega juga", kamor uvrščajo države v razvoju in države z nižjimi prihodki, večinoma na južni polobli.