Strokovna žirija, ki jo sestavljajo predsednica Vilma Štritof in člani Tomaž Gubenšek, Mateja Pezdirc Bartol, Klavdija Zupan in Igor Žunković, je med 42 novimi slovenskimi dramskimi besedili za najboljšega izbrala Gazvodov Tih vdih, dramo povprečne slovenske družine, ki počasi drsi proti družbenemu robu.

Drama ponuja dramaturške in režijske izzive ter zadosti igralskim ambicijam. Spretnost karakterizacije skozi slogovno dovršen dialog bo spodbudila večkratna ustvarjalna branja odrskih interpretacij, je prepričana žirija.

Gazvoda je besedilo, ki je pod njegovo režijsko taktirko konec lanskega leta že zaživelo v Mestnem gledališču ljubljanskem napisal po naročilu. Verjame, da bo Grumova nagrada predstavo še bolj odprla, hkrati pa mu nagrada pomeni priznanje za njegovo delo. Kot je dejal, je to praktično edina nagrada za slovensko dramatiko, ki bi jih moralo po njegovem mnenju biti več.

Na Tednu slovenske drame sicer že več let podeljujejo tudi nagrado za mladega dramatika. Letos je žirija nagrado med 12 prispelimi predlogi namenila Ani Obreza za Iskalce zlata. Besedilo vznemiri ne le tematsko, ampak kot igra pomenov, parafraz in asociacij, odpira številne možnosti uprizoritve, a kljub natančnosti prizorov potrebuje še temeljit razmislek o dramski pisavi in jeziku, navaja žirija.

Nagrajenka si želi, da bi tudi njeno delo zaživelo v gledališču in nagovorilo več ljudi. "Nagrada pa pomeni, da sem nekaj malega že našla, a naj iščem še naprej," je v duhu drame Iskalcev zlata izpostavila Obreza, ki piše o tem, kdo smo, kaj smo in kaj je naš smisel.

V okviru festivala je žirija včeraj bienalno podelila tudi Grün-Filipičevo priznanje za izjemne dosežke v slovenski dramaturgiji, ki jo je med dvema predlogoma dodelila dramaturginji ljubljanske Drame Darji Dominkuš, katere dramaturško delo je v slovensko gledališko življenje vpisano že 40 let. V njenem opusu je kar 20 dramaturgij krstnih uprizoritev slovenske dramatike in več kot 30 moderne svetovne dramatike.

Dominkušova je ocenila, da je slovensko gledališče v zelo dobri kondiciji, enako velja za vse bolj raznoliko dramaturgijo. Tako kot se spreminja gledališče, se namreč spreminja tudi vloga in naloga dramaturgov, je dejala, prepričana, da kranjski festival pomembno prispeva k razvoju slovenske dramatike. "Priliv dram je vsako leto zelo velik, je pa tudi vsako leto velik prirast mladih dramatikov, kar je dobro znamenje," je izpostavila.

"Tudi 49. Teden slovenske drame je dokazal živost slovenske dramske pisave in njenega ustvarjanja," je prepričana direktorica Prešernovega gledališča Kranj Mirjam Drnovšček. V 13 festivalskih dneh se je zvrstilo 15 predstav in devet spremljevalnih dogodkov ter več kot 3000 obiskovalcev. Prihodnji, jubilejni festival pa bo še bogatejši. "Kot pritiče Abrahamu, bomo jubilejni festival praznovali na veliko," je napovedala Drnovščkova in dodala, da se bodo po spremembi pravilnika tudi predstave mednarodnega programa potegovale za nagrade. Poleg tega bodo povečali število nagrad in dodali še druge spodbude, usmerjene v to, da bi se slovenska dramatika čim več uprizarjala.

Najboljša predstava letošnjega festivala je bila po mnenje žirije, v sestavi Nika Arhar, Rok Bozovičar in Andriej Moskwin, predstava še ni naslova. Refleksija o mitu Dona Juana avtorice Simone Semenič v režiji Tomija Janežiča in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča je poleg Šeligove nagrade s povprečno oceno 4,8 prejela tudi najvišjo oceno publike in s tem nagrado občinstva.

Žirija navaja, da je predstava še ni naslova neponovljivo gledališko doživetje, ki v svojem utripajočem telesu pogumno in intenzivno združi ne le presunljiv in kolektivno povezan igralski organizem, temveč terja tudi pripaden gledalski vložek. "Čeprav predstava traja kar 10 ur, jo je užitek igrati, ker proces ustvarjanja ni nikoli končan in vsaka predstava je nek nov dogodek," pojasnjuje igralec Stane Tomazin.