Kot pojasnjujeta strokovnjakinji, sposobnost oddajanja svetlobe v zadnjih letih odkrivajo pri vedno večjem številu organizmov, najpogosteje pri morskih, in sicer od planktona, meduz, rakov, različnih črvov pa vse do rib in morskih psov.

"Ob morju ljudje bioluminiscenco največkrat zaznamo zaradi sicer mikroskopsko majhnih fitoplanktonskih organizmov. Pojav bioluminiscence poznamo pri različnih vrstah dinoflagelatov (skupina fitoplanktonskih organizmov), pri nas sta najpogostejši dve vrsti: Lingulodinium polyedra in morska iskrnica (Noctiluca scintillans)," razlagata.

Bioluminscenca je običajno stresni odgovor organizma na spremembe v okolju. Mehanski stres, ki sproža bioluminiscenco so npr. tokovi in valovi, tudi tisti, ki jih naredimo s plavanjem in z metanjem kamenja v vodo. Ali bomo lahko opazovali bioluminiscenco, je odvisno predvsem od tega, kdaj se kateri od že omenjenih organizmov dovolj namnoži, da je oddana svetloba dovolj močna, da jo lahko zaznamo.

Lingulodinium polyedra je v slovenskem morju običajen v spomladanskih in zgodnje poletnih mesecih, vendar ne vsako leto enako številčno. Morska iskrnica se namnoži skoraj vsako pomlad med aprilom in junijem, redko tudi pozimi, lahko tudi masovno in takrat obarva vodo v opečnato rdečo.

Tudi letos je morska iskrnica v Tržaškem zalivu obilno cvetela oziroma še cveti. Spada med zooplankton oziroma živalski plankton, ki se prehranjuje z drugimi mikroskopskimi organizmi. Njihove celice so mehurčaste oblike in za enoceličarje zelo velike, saj dosežejo v premeru od pol pa do dveh milimetrov. Ob ugodnih pogojih se namnožijo do te mere, da jih je v litru morske vode več milijonov.

Morski tokovi in valovi jih nato narinejo "na kup", kar opazimo kot oranžne ali opečnato rdeče lise na morju. Najbolj je to opazno ob obalah, v zalivih, marinah. Če z roko zajamemo v rdeči oblak v morju, nam bodo na roki ostale celice, ki jih vidimo kot majhne prozorne mehurčke. Ko začne tak oblak celic odmirati in razpadati, tudi barvila v celicah razpadajo, zato se lahko barva oblaka spreminja od rdeče, oranžne, do rumene ali rjave ...

"Cvetenje morske iskrnice je nenevaren naravni pojav, ki ga na žalost veliko opazovalcev zamenja za onesnaženje. Je pa res, da se v obarvano gosto morsko vodo ujamejo najrazličnejši delci, med njimi tudi veliko človekovih odpadkov," zaključujeta strokovnjakinji.