"Vsak, ki bi predvideval ali verjel, da knjižnice na začetku tretjega tisočletja, v času pospešenega razvoja komunikacij in informacijske družbe, niso več potrebne, bi bil v veliki zmoti. Odzivanje na nove potrebe ni zatrlo primarne funkcije knjižnice in njene skrbi za knjigo in bralce. Prav zaradi starih in novih nalog je knjižnica postala in ostala nepogrešljiva kulturna ustanova. V letošnjem letu Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper praznuje 70. obletnico ustanovitve. /…/ V knjižnici si prizadevamo, da upravičimo in ohranjamo vlogo stabilne in zaupanja vredne, a tudi inovativne ustanove, ki zrcali in dejavno sooblikuje našo družbo. Ostati želimo nevtralen prostor, dostopen pripadnikom vseh generacij in družbenih skupin, tesno povezan z lokalnim okoljem, ki s svojim širokim razponom dejavnosti v vseh razmerah in obdobjih podpira izobraževalne, kulturne, informacijske in socialne potrebe okoliških prebivalcev," je v imenu direktorja koprske knjižnice izpostavil Ivan Marković.

Leta 1951 je Mestni ljudski odbor Koper na pobudo Vojne uprave jugoslovanske cone B in Istrskega okrožnega ljudskega odbora 20. oktobra, ustanovil novo Mestno knjižnico, današnjo Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper. Njene korenine pa segajo globoko v preteklost v davno leto 1808, ko je bila ustanovljena Biblioteca Civica, slovensko knjižničarstvo pa si je svojo pot utrlo pred 70. leti.

V vsem tem času se je knjižnica, ki je leta 1979 ime prevzela po bibliotekarju in publicistu Srečku Vilharju, razvijala, rasla in dihala skupaj z ljudmi, ki so jo obiskovali in sooblikovali ter skrbela za razvoj bralne kulture, vseživljenjskega učenja in povezovanja v skupnosti. Danes je knjižnica veliko več kot samo knjižnica, postala je namreč hram kulture, zavetje vseh učečih se in prostor, kjer se v podporo znanju, kulturi in povezovanju razvijajo projekti tako v lokalnem okolju kot na državni in mednarodni ravni.

Prav posebno vlogo pa ima pri spodbujanju branja pravzaprav tudi Mestna občina Koper, ki podpira, vzpodbuja in financira projekte knjižnice. Župan Aleš Bržan je ob tem izpostavil velik pomen knjižnične dejavnosti in bralne kulture, predvsem pa, da so knjige kljub izjemno hitremu tehnološkemu napredku še vedno prisotne v našem vsakdanu in nikakor niso izgubile svojega čara.

Velikokrat so v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja pobudniki in ustvarjalci novih projektov, med njimi izpostavljajo tipanko, ki so jo ob koncu lanskega leta oblikovali skupaj s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem, Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Koper, Zavodom za prestajanje kazni zapora Koper in učitelji osnovne šole Pier Paolo Vergerio il Vecchio. Tipanka, ki so ji dali naslov Uganke za radovedne prstke, je pomemben korak k izgradnji prilagojenih knjižničnih zbirk. Ker se želijo približati vsem skupinam uporabnikov, tako naprednim kot ranljivim, gradijo pestro ponudbo e-virov. Vsem tistim, ki sami ne morejo ali ne utegnejo do knjižnice, ponujajo storitve potujoče knjižnice, premičnih zbirk ali knjižnice na domu.

Obiskovalci so si med drugim ogledali video prispevek o delovnju knjižnice danes, ki ponuja številne vsebine, ki krepijo bralno kulturo, pismenost, osebno rast in ozaveščenost tako uporabnikov kot družbe.

Ob že uveljavljenih  inovativnih projektih, kot so Dobreknjige.si, Knjižnica na plaži in bralno tekmovanje Berimo z Rovko Črkolovko, ki jih v sodelovanju s številnimi partnerji v regiji in na nacionalnem nivoju vseskozi razvijajo in nadgrajujejo, velja omeniti tudi sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Poleg tega bogatijo domoznansko zbirko, predvsem pa so ponosni, da jim je bilo letos, v obdobju reorganizacije slovenskega knjižničnega sistema, zaupano nacionalno vodenje koordinatorjev osrednjih območnih knjižnic.

Program ob praznovanju 70. obletnice je zaokrožil pogovor z jezikoslovko dr. Suzano Todorovič in slovenskim zgodovinarjem, urednikom, publicistom in častnim članom Mestne občine Koper 2021 dr. Salvatorejem Žitkom, ki ga je vodila dr. Tanja Jakomin Kocjančič. Dr. Žitko je ob obletnici spregovoril o zgodovini slovenskega knjižničarstva ter o ustvarjanju bibliotekarja in publicista Srečka Vilharja, s katerim je imel možnost delati in sodelovati. Ob tem je izpostavil, da je bil pravzaprav prav Srečko Vilhar, eden tistih, po katerih se je tudi kasneje v življenju zgledoval. Beseda je stekla tudi o narečni besedi na koprskem območju. Suzana Todorović je predstavila svoje delo in izpostavila, kako zelo pomembno je ohranjanje in zapisovanje narečij, ki živijo pri nas.