"Podpis konvencije je v skladu s pripravljenostjo Švice, da se prilagodi mednarodnim standardom glede davčnih vprašanj," je v sporočilu za javnost zapisala švicarska vlada.

Ob tem so v vladi dodali, da je podpis dokaz, da je Švica aktivna v boju proti davčnim prevaram in davčnim utajam, pri čemer pa je njen cilj ohranitev integritete in ugleda kot enega ključnih svetovnih finančnih centrov.

Vlada je naložila finančni ministrici Eveline Widmer-Schlumpf, naj pripravi osnutek zakona, ki bo državi omogočil podpis sporazuma, ki ga je doslej podpisalo 50 držav, v veljavi pa je v 30.

Konvencija Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Sveta Evrope predstavlja okvir delovanja vlad držav podpisnic pri sodelovanju glede obdavčitve nerezidentov.

Sporazum med drugim predvideva možnost avtomatičnega posredovanja bančnih podatkov o nerezidentih, kar je za Švico, ki se ponaša z visoko stopnjo diskretnosti pri bančnem poslovanju, zelo občutljivo določilo. Za uresničitev tega določila mora vsaka država skleniti še poseben dogovor.

Z izbruhom finančne krize se je povečal pritisk na države, kot je Švica, da razkrijejo podatke o imetnikih računov. Švica je delno popustila in je privolila v obdavčitev računov nerezidentov.

Zbrani znesek tako švicarska vlada nakaže državi, od koder je doma imetnik računa, pri tem pa ni znana njegova identiteta, saj Švica ni privolila v razkritje identitete imetnikov računov v njenih bankah.

Zaradi pritiska drugih držav Švica spreminja svojo zakonodajo v boju proti davčnim utajam. Spodnji dom švicarskega parlamenta je tako septembra potrdil nov davčni sporazum med Švico in ZDA. Državi sta s tem korak bliže rešitvi dolgoletnega spora o nezaželenih praksah švicarskih bank, s pomočjo katerih naj bi se ameriški državljani izogibali plačevanju davkov.

Švicarske banke bodo morale plačati visoke kazni, če se bodo v ZDA želele izogniti tožbam, razkriti pa bodo morale tudi podrobnosti o računih ameriških državljanov.