"Trenutna kriza izumiranja žuželk je močno skrb zbujajoča," je povedal vodja študije, biolog iz finskega prirodoslovnega muzeja Pedro Cardoso. "Poleg tega je to, kar poznamo, samo vrh ledene gore," je poudaril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

"Človeške aktivnosti so krive za skoraj vse krčenje in izumiranje populacije žuželk," je še poudaril. Glavna dejavnika sta krčenje in degradacija habitatov, sledijo pa onesnaževalci (predvsem insekticidi) ter invazivne vrste. Pomemben dejavnik so tudi podnebne spremembe.

Zmanjševanje števila čebel, mravelj, os, metuljev, hroščev in drugih vrst žuželk ima precej širše posledice od njihovega izumrtja. "Z izumrtjem žuželk mi izgubljamo veliko več kot one" je dejal Cardoso. Številne opravljajo delo, ki je nenadomestljivo, vključno z opraševanjem in zatiranjem škodljivcev.

Na globalni ravni so pridelki, ki jih oprašujejo žuželke, vredni od 235 do 577 milijard ameriških dolarjev letno, kažejo podatki Združenih narodov.

Od žuželk so odvisne tudi številne živali. Tako je veliko zmanjšanje števila ptic po Evropi in ZDA povezano z zmanjševanjem populacij žuželk zaradi pesticidov.

Znanstveniki ocenjujejo, da je na svetu okoli 5,5 milijona vrst žuželk, pri čemer so jih identificirali in poimenovali zgolj približno petino. Na rdečem seznamu ogroženih vrst Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) je sicer zgolj 8400 od okoli milijona poznanih vrst žuželk.