Direktor Inštituta za raziskave in razvoj Utrip Matej Košir je poudaril, da mladi že sedaj brez težav dostopajo do konoplje. Morebitna legalizacija konoplje bi močno povečala odvisnost od konoplje med mladimi, kot to zaznavajo v Severni Ameriki, meni. Navedel je tudi rezultate raziskave ESPAD, ki je pokazala, da je Slovenija nad evropskim povprečjem glede rabe konoplje med mladostniki, starimi 15 in 16 let. Raziskava je namreč pokazala, da je 23 odstotkov slovenskih mladostnikov že uporabljalo konopljo, medtem ko je evropsko povprečje pri 16 odstotkih, je navedel.

Po navedbah predsednice Društva Up Anite Grbić, ki pomaga zasvojencem in njihovim svojcem, je nedavna raziskava pokazala, da že sedaj tretjina mladostnikov konopljo kadi v času pouka, kar bistveno zaostruje pomanjkanje fokusa in poslabšuje kognitivne sposobnosti. Grbić je opozorila tudi, da v njihovem društvu opažajo povečanje števila mladostnikov, ki so zaradi odvisnosti od uporabe konoplje prenehali s srednješolskim izobraževanjem.

Direktor Zavoda Vozim David Razboršek je opozoril, da se z vidika prometne varnosti uporabo konoplje obravnava pretirano nedolžno in poudaril, da vožnja pod vplivom konoplje možnost prometne nesreče poveča za do 25-krat. Ob tem je izpostavil statistiko iz Kanade, ki kaže, da se je po legalizaciji konoplje število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami povečalo za 475 odstotkov.

Na tiskovni konferenci je spregovorila tudi predstavnica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija Julija Vita Glas, ki je izpostavila, da bi legalizacija konoplje še poglobila duševne stiske mladih, saj redna uporaba konoplje po njenih navedbah povečuje tesnobo in psihozo. Po njenih navedbah bi morebitna legalizacija konoplje "odprla tudi dobičkonosen trg, katerega vrednost se bo v prihodnjih letih povzpela na 82 milijard evrov".

Volivci bodo o rabi konoplje odločali 9. junija na posvetovalnem referendumom o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo.