"Več kot 200 pregledanih plačilnih list in postavljenih vprašanj kaže, da so plačilne liste še vedno nepregledne, delavkam in delavcem nejasne, več postavk je nerazumljivih, večina ne ve, kako delodajalec plačo sploh obračuna," so navedli v sporočilu.

Napake in kršitve so zaznali v približno 30 odstotkih pregledanih dokumentov, pri čemer so najbolj izstopali nepravilno obračunani stroški prevoza na delo in iz dela, neizplačila dodatkov na delovno dobo, napačno obračunani dodatki do minimalne plače, kršitve pri izplačilu nadur in skrivanje nadur v stimulaciji.

Med tistimi, ki so v okviru dnevov odprtih vrat obrnili na svetovalce ZSSS v 14 slovenskih mestih, jih je 90 odstotkov iskalo pomoč pri pregledu plačilne liste. Ostala vprašanja so se nanašala na odpovedi delovnega razmerja, morebitne odpravnine, razporejanje delovnega časa in upokojevanje.

Delavke in delavce so napotili na sindikalne zaupnike pri delodajalcu. "Glede na to, da gre praviloma za sistemske nepravilnosti, predpostavljamo, da niso narobe obračunane samo posamezne plačilne liste, ampak verjetno kar vse v istem podjetju," pravijo.

Tistim, ki niso člani sindikata ali v katerih podjetju ni organiziranega sindikata, so predlagali, kaj naj sporočijo delodajalcu, oz. so predlagali, da se v sindikat včlanijo. ZSSS bo sicer stopila v stik z zaupniki iz podjetij, kjer so ugotovili nepravilnosti, da jim pomaga sanirati napake, končna možnost pa je tudi prijava kršitev inšpekciji za delo.

Lidija Jerkič. Foto: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

"Ni nepomemben tudi podatek, da kar nekaj obiskovalcev ni želelo razkriti podjetja, iz katerega prihajajo," pravijo v ZSSS, kjer sicer, kot dodajajo, vsem zagotavljajo zaupnost pri obravnavi podatkov, torej brez soglasja delavke ali delavca ne bodo storili ničesar.

Glede na veliko število vprašanj in ugotovljenih nepravilnosti bodo izvedli dodatno izobraževanje svojih zaupnikov, inšpekciji za delo pa bodo posredovali iniciativo za usmerjene preglede s ciljem preventive.

V ZSSS poudarjajo, da je plačilna lista verodostojna listina, na podlagi katere lahko delavec ali delavka predlaga sodno izvršbo. Njene sestavine določa zakon o delovnih razmerjih in čeprav se plačilne liste med seboj razlikujejo, morajo vsebovati enake osnovne podatke o plači, nadomestilu plače, povračilu stroškov v zvezi z delom in druge prejemke, obračun in plačilo davkov in prispevkov za socialno varnost ter plačilni dan.

Svetujejo, naj zaposleni najprej preveri, koliko znaša osnovna bruto plača na plačilni listi in ali se ujema z osnovno plačo v pogodbi o zaposlitvi. Če obstaja kolektivna pogodba dejavnosti, mora delavka ali delavec preveriti, v kateri tarifni razred spada. Kolektivne pogodbe dejavnosti v tarifnem delu namreč določajo najnižje osnovne plače, osnovne plače pa na podjetniški ravni ne smejo biti nižje od njih. Potem sledijo dodatki, ki morajo biti zapisani v pravilnih odstotkih, ti pa se morajo ujemati s kolektivno pogodbo. Del dodatkov (npr. za nedeljsko, nočno in praznično delo) ureja tudi zakon o delovnih razmerjih.

Kot pravi predsednica ZSSS Lidija Jerkič, nepreglednost in različnost plačilnih list ter hkrati velika raznovrstnost plačilnih nesistemov vpliva na seznanjenost delavk in delavcev s tem, koliko in zakaj so plačani za svoje delo. "Sindikati v tem kontekstu svojim članom in članicam dnevno pregledujemo plačilne liste, svetujemo, posredujemo in jih usmerjamo. Nepravilnosti je še bistveno več tam, kjer vpogleda nimamo in nismo organizirani," je dejala in dodala, da bi bil na sistemski ravni smiseln premislek o vsaj delnem poenotenju plačilnih list in rednih usmerjenih pregledih inšpekcije za delo.