Občina Trst je s pomočjo umetne inteligence obdelala okoli 8000 odgovorov na odprta vprašanja, ki so bila sestavni del ankete o Barkovljah. Občanke in občane so spraševali, katere navade bi bili pripravljeni spremeniti in kaj si želijo. V anketi je sodelovalo okoli 2500 ljudi, odgovarjali pa so na približno 30 vprašanj, med njimi je bilo osem vprašanj odprtega tipa, je že pred dnevi poročal Primorski dnevnik.

Ker bi obdelava teh podatkov zahtevala ogromno ročnega dela za občinske uradnike, so si pomagali z umetno inteligenco. "Po zaslugi umetne inteligence smo v kratkem času uspeli obdelati več tisoč odgovorov in se osredotočiti na ključne teme, kot so mobilnost, parkirišča, zelenje in dostop do morja. V primerjavi s tradicionalnim načinom dela smo privarčevali na času in prihranili več dni dela enega zaposlenega," je dejal pristojni za prostorsko načtrovanje Michele Babuder.

Kaj pa občine slovenske Istre? V Občini Ankaran si pri obdelavi podatkov z orodji umetne inteligence doslej še niso pomagali. "Takšna uporaba je smiselna v velikih občinah z velikim številom prebivalcev in posledično veliko količino podatkov, potrebnih obdelave. Občina Ankaran upoštevaje njeno majhnost tovrstne pomoči umetne inteligence trenutno ne potrebuje," pravijo.

Vidijo pa smisel uporabe umetne inteligence pri zagotavljanju dvojezičnosti vseh dokumentov in ostalih besedil. "Pri spoštovanju dvojezičnosti Občina Ankaran precej izstopa v primerjavi z drugimi; dober primer je občinsko glasilo Amfora, ki je v celoti dvojezično. Orodja, ki delujejo na osnovi umetne inteligence in zmorejo ustvariti kakovostne prevode daljših besedil, so tako lahko učinkovita nadomestna možnost v primeru, ko je oseba, ki ji je v občinski upravi zaupano prevajanje, odsotna," so navedli.

Na Občini Izola pravijo, da umetno inteligenco uporabljajo, in sicer pri filtriranju neželene e-pošte, pri strojnem prevajanju besedil v italijanski jezik (pri čemer uporabljajo programsko opremo Trados) ter za kibernetsko varnost, kjer antivirusni sistemi pomagajo prepoznavati kibernetske napade in druge kibernetske grožnje.

Bi pa jim umetna inteligenca prav prišla tudi na področju turizma, kot virtualni vodnik/vodič, kot virtualni asistent na spletni strani – "kot nekakšen vmesnik torej, ki uporabnikom pomaga pri iskanju informacij in podobno".

Na Mestni občini Koper pa umetne inteligence ne uporabljajo in, kot pravijo, zaenkrat tudi ne razmišljajo o njeni uvedbi. "Spremljamo pa možnosti njene uporabe, predvsem pri ugotavljanju vzorcev v veliki količini podatkov na področju prometa, parkirišč in javnih prevozov. Priložnost vidimo tudi v iskanju podatkov po dokumentih. Ob tem pa naj poudarimo, da je poslovanje občine regulirano z zakoni, kjer uporaba umetne inteligence pri odločanju ni dovoljena," so nam pojasnili.