Obe strani se strinjata, da Ukrajina ne bi smela v celoti odplačati svojih dolgov, saj je vojna že dovolj kaznovala njeno gospodarstvo. Gospodarska rast je padla za četrtino, vojaška poraba pa se je povzpela na 40 milijard dolarjev (približno 37 milijard evrov) letno – kar predstavlja skoraj četrtino njenega BDP. To je državo pustilo z 44 milijardami dolarjev (približno 41 milijard evrov) proračunskega primanjkljaja, piše The Telegraph.

Trenutno Ukrajino podpirajo krediti IMF, ogromno posojilo v višini 50 milijard dolarjev (približno 46 milijard evrov), ki so ga prejšnji mesec odobrili voditelji G7, ter vojaški paket pomoči v vrednosti 60 milijard dolarjev (približno 55 milijard evrov) iz Washingtona.

Vprašanje, ki ga je treba hitro rešiti, je, koliko bo ukrajinska vlada na koncu morala vrniti. Prvi krog pogajanj se je prejšnji mesec končal brez dogovora, saj sta obe strani krivili druga drugo za nerealna pričakovanja. Dveletni moratorij, ki so ga upniki državi odobrili kmalu po ruski invaziji, se izteče 1. avgusta. Če dogovor ne bo dosežen pred tem rokom, bi lahko bile posledice katastrofalne.

Svetovna banka ocenjuje, da bo obnova Ukrajine stala skoraj 500 milijard dolarjev (približno 460 milijard evrov). Ukrajinski finančni minister Sergij Marčenko je jasno povedal, da so močne vojske odvisne od močnih gospodarstev. Ukrajina potrebuje znatno olajšanje dolgov, da bo lahko financirala svojo obrambo in obnovo po vojni.

Ukrajina dolguje skupno 20 milijard dolarjev (približno 18 milijard evrov) mednarodnim imetnikom obveznic, kar s zapadlimi obrestmi naraste na skoraj 24 milijard dolarjev (približno 22 milijard evrov). Kijev poziva imetnike obveznic, naj sprejmejo občutno zmanjšanje svojih posojil, v potezi, ki bi zmanjšala njegove dolgove za do 12 milijard dolarjev (približno 11 milijard evrov).

Razprave nadzirajo izkušeni pogajalci, pri čemer je ukrajinski finančni minister podprt s strani svetovalcev iz pariške pisarne Rothschild, medtem ko upnikom svetujejo strokovnjaki iz londonske pisarne PJT Partners. Kijev je pripravil predlog, ki vključuje zamenjavo obstoječih posojil z novimi obveznicami z nominalno obrestno mero 1 odstotek za prvih 18 mesecev, nato pa se postopno zviša na 6 odstotkov.