Kot so pojasnili na ministrstvu za javno upravo, bo namreč na dnevnem redu točka "Pregled odprtih zadev, vezanih na pogajanja/usklajevanja", katere namen bo evidentirati še odprte vsebine, ki so na pogajalski mizi.

Obenem želijo pridobiti stališče sindikalne strani o nadaljevanju pogajanj, pri čemer je, kot so zapisali, neizogibno upoštevati dejstvo, da vlada trenutno opravlja tekoče posle in nima polnih pooblastil. Vladna stran pa bo pri obravnavi odprtih zadev izhajala iz mnenja službe vlade za zakonodajo o tem, kaj je mogoče šteti za tekoče posle.

Želja ministrstva je sicer bila, da bi v prvi polovici leta oziroma najpozneje do jeseni dogovorili in uzakonili spremembe pri nagrajevanju zaposlenih v javnem sektorju. Predlagali so zmanjšanje števila napredovanj in njihovo upočasnitev, hkrati pa višji delež variabilnega nagrajevanja, iz naslova katerega bi posamezen zaposleni lahko dobil tudi za 30 odstotkov višjo plačo. Prav tako so že nekaj mesecev v teku pogajanja za novo ureditev povračila stroškov prevoza na in z dela. Odprta pa so tudi še nekatera druga vprašanja.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj predvideva, da bo šlo v ponedeljek bolj ali manj za "inventuro opravljenega dela" oziroma se bodo v najboljšem primeru vsaj na neki tehnični ravni dogovorili, kako bi bilo mogoče stvari peljati naprej.

"Dvomim, da ima pogajalska skupina pooblastilo, da naredi karkoli drugega, kot da na nek način potegnemo pod črto, kaj je bilo narejeno," je ocenil Štrukelj. Vlada po njegovih besedah nima več pooblastil za sklepanje kolektivnih pogodb niti za spremembe zakonodaje. Možnosti za dogovor o spremembah plačnega sistema, ki so bile osrednja točka pogajanj, tako po njegovi oceni ni.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek pa je dejal, da bodo počakali na ponedeljek, da vidijo, "ali bo delo v celoti zastalo ali pa bo vsaj na delovni ravni kaj teklo naprej". Odprtih je namreč več vprašanj, ne le spremembe zakonodaje in ureditev potnih stroškov. Delujeta denimo tudi dve delovni skupini, za delovno uspešnost ter za formulo za usklajevanje vrednosti plačnih razredov.

Spomladi 2018 je bila po odstopu takratnega premierja Mira Cerarja situacija podobna, le da je takrat med sindikati vrelo. Po stavkah s protestnimi shodi, ki so jih že izvedli v začetku leta, so grozili z novimi stavkovnimi aktivnostmi. A do dogovora, ki so se mu marca vendarle približali, na koncu ni prišlo.

Pogajanja je prekinil odstop Cerarja, ki je vztrajal, da vlada v okviru tekočih poslov ne more sprejemati odločitev s takšnimi finančnimi posledicami. Sindikati so stavkovne aktivnosti zamrznili. Dogovor pa je nato konec leta 2018 dosegla Šarčeva vlada. Ocenjen je bil na približno toliko, kot so bile rešitve, ki so bile na mizi marca, torej dobrih 300 milijonov evrov.