Luka Simonič

Poslanci koalicijski strank SDS, NSi, SLS, Fokus ter Demokratov in poslanci Resnice so namreč v četrtek, ko je DZ za 11. oktober razpisal zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, v parlamentarni postopek vložili predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov. Volivce bi povprašali o pogojevanju denarne socialne pomoči delovno sposobnim osebam z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, o ukinitvi obveznega plačevanja rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

V SDS med razlogi za predlagane referendume navajajo, da želijo na začetku mandata o nekaterih ključnih vprašanjih povprašati volivce. Če bodo volivci na zastavljena vprašanja na referendumskem odločanju odgovorili pritrdilno, pa bo zagotovo sledila priprava zakonodaje, je v današnji izjavi za STA dejal poslanec SDS Simonič. Kot je zagotovil, obljubljajo, da izid posvetovalnih referendumov ne bodo ostali mrtva črka na papirju. To namreč po nekaterih referendumih minulega mandata očitajo bivši koaliciji.

Referendumska zakonodaja sicer določa, da DZ v primeru zakonodajnega referenduma leto dni po izrekanju volivcev ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z izraženo voljo volivcev, medtem ko izid posvetovalnega referenduma za zakonodajalca ni obvezujoč.

A Simonič ocenjuje, da bo jesensko referendumsko izrekanje prelomnica ob začetku mandata nove koalicije, da "vidimo, kako nadaljevati pri ključnih družbenih vprašanjih". Prepričan je, da bodo tudi pri vseh temah, ki jih dajejo v odločanje volivcem, pridobili njihovo zeleno luč. O nadaljnjih korakih se bodo sicer odločali po znanih izidih, zagotavlja pa, da bodo ti "definitivno takšni, kot si jih bo želelo ljudstvo".

Spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki prinaša odvzem volilne pravice na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav, je sicer koalicija že sprejela v začetku mandata. A zakon še ni stopil v veljavo, saj je v DZ romala referendumska pobuda, septembra bo steklo zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma.

Po besedah Simoniča pa želijo sami s predlogom za posvetovalni referendum na isto temo "levi sili, ki zbira podpise" olajšati delo. Za razpis posvetovalnega referenduma namreč zbiranje podpisov volivcev ni potrebno. "Torej bomo hitro prišli do posvetovalnega referenduma in bomo videli, kako se bodo ljudje odločili. Tudi sami bodo imeli lažjo podlago, da vidijo, če ljudje sploh to podpirajo," je dejal Simonič.

O referendumu o ukinitvi obveznega rtv-prispevka pa je pojasnil, da gre za pobudo Resnice, sami pa menijo, da naj se ljudje izrečejo o delovanju javnega zavoda v bodoče. Ocenjujejo namreč, da bo tudi zaradi finančnih težav nujno preoblikovanje javnega zavoda. Da je pomembno slišati mnenje ljudi, pa po njegovih besedah velja tudi za vprašanje ureditve socialnih prejemkov.

V uspeh strank koalicije na referendumih Simonič ne dvomi, nameravajo pa jih izvesti na "superreferndumski dan", torej hkrati z izrekanjem volivcev o zakonu o parlamentarni preiskavi, ki bo 11. oktobra. O razpisu posvetovalnih referendumov bo po Simoničevih besedah DZ odločal predvidoma konec avgusta.

Želijo si tudi, da bi se referendumskega odločanja udeležilo čim večje število volivcev, a Simonič zanika, da bi bili predlagani posvetovalni referendumi del taktike za čim višjo volilno udeležbo in boljšo možnost, da na volišča pripeljejo volivce, ki bi prikimali zakonu o parlamentarni preiskavi. "Želimo si, da čim več ljudi odloča. Večji kot je vzorec, večja je reprezentativnost samih referendumov. Vse stranke bi si morale želeti, da privabimo čim več različnih mnenj tudi na referendume," je poudaril. Kot je še napovedal, bodo za vse referendume, ki bodo razpisani, vodili aktivno kampanjo.