V Ljubljani se je včeraj odvila tradicionalna konferenca Zlati kamen, ki jo organizirata podjetji Planet GV in SBR ter je namenjena izmenjavi dobrih praks in izkušenj na področju lokalne samouprave. Na njej so med drugim izpostavili priložnosti na področju financiranja občin in pridobivanja investitorjev, skrb za okolje, ravnanje z odpadki in urejanje občinskega prostora ter tvorno sodelovanje z državo. Ob sklepu konference pa so tudi podelili priznanja in nagrade.

Letošnje regijske zmagovalke in prejemnice priznanj za razvojno najbolj prodorne občine so Občina Ankaran v Zahodni Sloveniji, Občina Cerknica v Osrednji in Jugovzhodni Sloveniji z Notranjsko, Občina Kozje v regijah od Koroške do Posavja ter Mestna občina Maribor v Vzhodni Sloveniji.

Veliko nagrado zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino pa si je prislužila Občina Ankaran, ki je, kot so navedli v obrazložitvi, v mnogih pogledih drugačna od drugih občin. Nastala je v prvi vrsti kot naravovarstveni projekt, po ustanovitvi so morali "postaviti tako rekoč vse in od nič", namesto vlaganj v beton pa so v ospredje postavili t. i. mehka področja, kot so šolstvo, zdravstvo, varnostna vprašanja, delovanje policijske postaje, nevladne organizacije, kultura, šport, skrb za ranljive skupine in druga družbena vprašanja, so zapisali v obrazložitvi. Izpostavili so tudi participativni občinski proračun, saj prebivalci neposredno odločajo, kam bo šla polovica vsega občinskega denarja. Občina pa je prejela tudi nagrado slovenskih arhitektov za prostorski načrt.

Med letošnjimi finalistkami za priznanje občina zdravja pa so bile Mestna občina Murska Sobota, Občina Brda, Občina Gorenja vas - Poljane in Mestna občina Velenje. Slednja si je priznanje tudi prislužila.

Med podeljevalci priznanj je bila tudi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki je sicer spregovorila tudi v uvodu včerajšnje konference. Meni, da je v okoliščinah vojne v neposredni bližini, ki predstavlja varnostni izziv, in energetske draginje in inflacije, ki predstavljata gospodarski in socialni izziv, nujno tesno sodelovanje med državo in lokalno oblastjo. Med drugim je omenila tudi prizadevanja za izboljšanje delovanja lokalne samouprave in načrtovane spremembe, pri čemer je prepričana, da lahko slovenska lokalna samouprava svoj razvojni potencial krepi tudi v okviru obstoječega sistema.