Pobuda za državni prostorski načrt za polje vetrnih elektrarn predvideva postavitev sedmih od 100 do 175 metrov visokih stolpov z elisami premera od 115 do 180 metrov. Vetrnice bi postavili na hribih Pušlji hrib, Jezerski hrib, Stražica, Volčji hrib, Mrenovkin hrib, Doganov hrib, Gabrovec in Habrica, ki ležijo najmanj 1400 metrov daleč od naselja. Vsaka vetrnica bi imela inštalirano moč sedem megavatov, celotno polje torej 63 megavatov.

Pobudo so približno 250 navzočim v četrtek predstavili predstavniki ministrstev za okolje, podnebje in energijo ter za naravne vire in prostor, celjske projektantske družbe Planiranje in podjetja AAE Gamit iz Rečice ob Savinji kot investitorja.

Območje državnega prostorskega načrta obsega 1300 hektarjev. Kot so pojasnili projektanti, bi za tako veliko površino še zbrali podatke, da bi na koncu lahko postavili vetrnice na 16 hektarjih. Vsaka naj bi stala na platoju velikosti 40-krat 80 metrov. Načrt predvideva tudi izgradnjo cest do posameznih vetrnic in podzemnih povezovalnih kablov.

Predstavnik družbe AAE Gamit Janez Tratnik je poudaril, da se načrtovanje šele začenja in da je treba opraviti več kot 20 študij. Če bo šlo vse v skladu z njihovimi željami, prihodnje leto pričakujejo sklep o pripravi državnega prostorskega načrta. Čez leto in pol bo po Tratnikovih besedah znano, ali je načrt sploh izvedljiv. Če se bo izkazalo, da je, bi lahko bilo gradbeno dovoljenje izdano do leta 2028.

Glede na odzive krajanov v dvorani pa ni pričakovati, da bo teklo gladko. Številni so projektu napovedali enako usodo kot načrtu za vetrnice na le nekaj kilometrov oddaljeni Volovji Rebri. Slednjega je država pred več kot desetletjem ustavila zaradi varovanja okolja, narave in ptic.

Tokratno pobudo sta javno podprla le poslanec Gibanja Svoboda Aleksander Prosen Kralj in eden od lastnikov zemljišč, kjer je predvidena gradnja. Slednji je sicer dejal, da podobno mislijo vsi lastniki zemljišč, vendar si nekateri ne upajo stopiti pred javnost.

Nasprotniki pobude so ocenjevali, da bi vetrnice slabo vplivale na počutje in zdravje ljudi ter na naravno okolje. Med glavnimi razlogi za nasprotovanje je strah pred hrupom. Govorci so poudarjali, da bi morala država najprej določiti mejne vrednosti nizkofrekvenčnega hrupa in šele nato načrtovati gradnjo naprav, ki takšne zvoke povzročajo.

Naravovarstveniki so poudarili, da je velik del območja prostorskega načrta zaščiten v okviru Nature 2000. Na območju med drugim živijo zaščitene ujede in velike zveri. Nekateri udeleženci predstavitve so opozorili na ogroženost vodnih virov zaradi olja v vetrnicah, drugi na nevarnost požarov, tretji so dvomili o primernosti vetrovnih razmer na območju.

Pobudi nasprotuje tudi župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič. Kot je po predstavitvi povedal za STA, ima škarje in platno v rokah ministrstvo za naravne vire in prostor, ki vodi postopek. "Mislim pa, da so danes dobili jasno sporočilo, kakšna je volja občank in občanov Ilirske Bistrice, ki projekt umeščanja vetrnih elektrarn ostro zavračajo in si ne želijo takega razvoja, ki bi definiral ta prostor kot tretjerazreden degradiran prostor za vse generacije naprej," je dejal.

Barbara Perovič z ministrstva za naravne vire in prostor je zbranim obljubila podaljšanje roka za oddajo pripomb na 60 dni. Poudarila je, da je šlo šele za prvi stik, da nič še ni odločeno in da bodo pripombe upoštevali. "Če bo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo odločilo, da se postopek ustavi, pa se lahko tudi ustavi, glede na nasprotovanje, kakršno je bilo izkazano danes," je dejala novinarjem.

Predstavnik investitorja Tratnik je za STA dejal, da je bila razprava pričakovano burna. "V nadaljevanju bomo vlagali veliko naporov v to, da bomo tu s skupnostjo, jim odgovarjali. Tudi tem, ki danes niso bili prisotni. Seveda pa bodo v nadaljevanju strokovne podlage pokazale, kaj ta projekt pomeni z okoljskega vidika," je sklenil.