Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je k lanskemu poslovnemu izidu podjetja prispevala predvsem krepitev obrambnih izdatkov v Nemčiji, kjer je nemški kancler Friedrich Merz obljubil, da bo Bundeswehr spremenil v največjo evropsko vojsko. "Dosegli smo nov rekordni poslovni izid in še naprej bomo izboljševali dobičkonosnost skupine. Smo v dobrem položaju tudi za nove večje projekte z oboroženimi silami," je ob objavi poslovnih rezultatov dejal glavni izvršni direktor Armin Papperger.

Zaostanek pri izpolnjevanju naročil podjetja, ki izdeluje od streliva prek oborožitvenih sistemov do vojaških vozil, trenutno znaša skoraj 64 milijard evrov, kar je najvišja raven v zgodovini podjetja. Nemčija in druge evropske članice Nata namreč zaradi groženj Rusije pospešujejo vlaganja v svoje oborožene sile.

Novi posli so Rheinmetallu omogočili tudi širitev proizvodnih zmogljivosti. Lani so med drugim v severni Nemčiji odprli največjo tovarno streliva v Evropi. Ta bo do leta 2027 lahko proizvedla 350.000 topovskih granat na leto. Prevzeli so tudi nemškega izdelovalca vojaških ladij Naval Vessels Lürssen, kar pomeni obsežno širitev tudi na področju pomorske obrambe.

Za letos podjetje s sedežem v Düsseldorfu napoveduje skok prodaje v višini do 45 odstotkov na največ 14,5 milijarde evrov. Hitra rast podjetja se bo po oceni analitikov nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Do leta 2030 naj bi prihodki presegli 42 milijard evrov. Po podatkih raziskovalne skupine Sipri, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP, je Nemčija v obdobju 2021-2025 prehitela Kitajsko in postala četrta največja izvoznica orožja na svetu s 5,7 odstotka svetovnega izvoza. Krepijo se tudi evropske obrambne zmogljivosti. Kot poroča Sipri, je evropska celina v zadnjih petih letih več kot potrojila uvoz orožja.