Pes, ki kaže agresivno vedenje, lahko konča zelo žalostno. Če se lastnik ne odziva na pozive pristojnih, se lahko odredi odvzem psa, celo usmrtitev. Vendar pa po mnenju strokovnjakov agresiven pes ni odgovoren za svoje obnašanje, temveč je krivda vedno na strani lastnika, ki ni poskrbel za njegovo primerno vzgojo in socializiranost. Nekateri predlagajo tudi strožji nadzor in obvezno izobraževanje lastnikov psov o odgovornem lastništvu.

Roman Starman, priznani strokovnjak na področju pasje vzgoje in šolanja, ki deluje v Pasji šoli Burja Koper, poudarja pomen razumevanja pasje narave in vedenja v različnih situacijah, pa tudi izobraževanja lastnikov o tem, kako pravilno vzgajati psa. Kot pravi: "Pes je zrcalo svojega gospodarja. Ne more biti kriv za svoje vedenje. Vzgoja in skrb za psa sta izključno v domeni lastnika. Lastnika je treba usposobiti za pravilno razmišljanje in ravnanje, saj je odgovoren za vedenje svojega psa. Če je pes podvržen pravilni vzgoji in socializaciji, načeloma ni problematičen in se brez težav vključi v urbano okolje. Nasprotno pa pomanjkanje socializacije in neustrezna vzgoja pogosto vodita v težave z vedenjem, kot so agresivnost, strah ali pretirana plašnost," opozarja Starman.

"Načeloma pes ne napade brez razloga. Običajno gre za obrambni nagon ali občutek ogroženosti. Slabe izkušnje iz preteklosti, pomanjkanje socializacije ali neustrezno ravnanje lastnika lahko pri psu povzročijo trajne vedenjske težave, ki se odražajo v agresivnem ali pa v pretirano plašnem vedenju. Nesiguren pes je najbolj nevaren. Če je pes nesiguren in se mu drugi psi približujejo, se nesigurnost povečuje in lahko pride do preventivnega napada, še posebej, če ima pes slabe izkušnje."

Roman Starman

Lastnik mora dobro poznati karakter svojega psa in predvideti njegovo obnašanje v vseh situacijah, pri pasmah, ki so znane po hitrejši reakciji, pa je potrebna še večja previdnost. "Lastnik psa je dolžan predvideti vedenje svojega psa in preprečiti morebitne napade. To pomeni, da mora psa imeti pod nadzorom, ga voditi na povodcu in ga ustrezno socializirati," pojasni Starman, ki opozarja, da dobro socializiran pes ni tisti, ki skače okrog drugih psov in jih ovohava, kot včasih ljudje zmotno mislijo.

"Socializiran pes ni tisti, ki mora vsakega povohati, temveč tisti, ki ignorira druge pse in je osredotočen na svojega gospodarja."

Kakšna usoda čaka agresivne pse?

Noben pes ne sme prosto tekati izven domačega dvorišča, saj je lahko, ne glede na to, kaj o njem misli lastnik, v določenih situacijah nepredvidljiv. Še posebej v primerih, ko se običajno izven urbanih naselji formira krdelo dveh ali več psov, lahko pride do usodnih napadov, opozarja Starman.  

"Pse s problematičnim vedenjem je potrebno nujno omejiti z boksom ali ograjo, da ne morejo ogrožati okolice. V praksi pa je tako, da žal pogosto namesto lastnika nastradajo prav takšni psi, s katerimi se je napačno ravnalo in so bili prepuščeni sami sebi ali prostemu tekanju po okolici, čemer je verjetno sledila tudi kakšna slaba izkušnja," pojasni.

Na vprašanje, ali je mogoče psa, ki ima za seboj zgodovino agresivnosti, spet socializirati, Starman odgovarja: "Agresivne pse je včasih mogoče resocializirati, vendar je to dolgotrajen in zahteven proces, katerega izid ni vedno pozitiven, saj je takšen pes pogosto tempirana bomba. V skrajnih primerih, ko lastnik ne zmore ali je tako brezbrižen, da ne želi nadzorovati svojega psa, mu je psa treba odvzeti," je prepričan.

Ostrejši pogoji za lastništvo psa

Starman opozarja tudi na nujnost drugačnega pristopa k odgovornemu lastništvu in predlaga obvezen izpit, podoben trenutnemu osnovnemu BBH kinološkemu izpitu, ki sestoji iz teoretičnega testa osnovnega kinološkega znanja, prikaza poslušnosti psa na poligonu ter preizkus vodnika in psa v urbanem okolju. 

"Potrebno bi bilo postaviti ostrejše pogoje za lastništvo psov, torej, kdo sploh lahko ima psa, saj ni vsakdo sposoben skrbeti za psa in pri tem ne mislim samo na določene pasme, ampak na vse pse. Vsi psi potrebujejo vzgojo. Zato se že dolgo predlaga uvedba izpita za vodenje psa v urbanem okolju. Osnovni tečaj o psih bi moral biti obvezen, ne prostovoljen, saj bi ljudje tako pridobili osnovno znanje o nagonih in vedenju psov in o morebitnih nevarnostih, s tem pa bi znali tudi predvideti njihovo obnašanje. Potem tudi vseh teh težav z napadi ne bi bilo oziroma bi jih bilo bistveno manj," zaključuje svoje razmišljanje.