Na seji so najprej prisluhnili vsem vpletenim v afero, v kateri uprava za varno hrano o odkritju nedovoljenega aditiva v mesnih pripravkih ni pravočasno obveščala javnosti, nato pa je notranji nadzor pokazal, da je bilo njeno komuniciranje napačno in zavajajoče. Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je zato konec novembra vodstvu uprave naložila izvedbo popravljalnih ukrepov, naj te izvede, pa mu je včeraj predlagal tudi odbor za kmetijstvo.

Člani odbora so upravi med drugim tudi predlagali, naj vzpostavi takšen sistem obveščanja javnosti o ugotovitvah neskladnosti subjektov nadzora, da bo transparenten in pravno vzdržen. Kmetijsko ministrstvo naj pripravi predloge za izboljšanje organiziranosti uprave, da bo lahko učinkoviteje izvajala svoje naloge, vlada pa naj dodatno zaposli zadostno število inšpektorjev in zagotovi sredstva za prenovo informacijskega sistema.

Predsednik odbora za kmetijstvo Franc Breznik (SDS) je sejo sklical, potem ko so mediji poročali o - kot je dejal - nepoštenih praksah uprave za varno hrano, ki bi lahko ogrozile zdravje potrošnikov, vsekakor pa zamajale zaupanje v upravo. "Govorim o žveplu v mletem mesu ter aferi z medom," je dejal in dodal, da je po vsej verjetnosti teh zadev še več.

Slovenija je po njegovih besedah ujetnica uvoza cenene in poceni hrane in tudi drugih kmetijskih izdelkov, zato se je vprašal, ali je pri nas zagotovljen sistem varne hrane. "Ali v Sloveniji jemo neoporečno hrano?" je vprašal, državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek pa mu je odgovoril, da uživamo varno hrano.

"Tudi te afere dokazujejo, da znamo poiskati nepravilnosti, da pa imamo verjetno še kakšne rezerve v obveščanju in komuniciranju," je dejal Podgoršek in dodal, da na ministrstvu zaupajo delu uprave za varno hrano pri zagotavljanju varnosti hrane za slovenskega potrošnika, prav tako ministrica zaupa direktorju uprave.

Direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je potrdil, da ob odkritju žveplovega dioksida v mesnih pripravkih ministrice ni obveščal, ker je presodil, da ne gre za tako pomembno informacijo. Obvestil jo je šele, ko je dobil končno poročilo.

Prav tako niso obveščali javnosti, saj imajo mesni pripravki zelo kratek rok trajanja in je potekel, še preden so bili znani rezultati analiz. "Ničesar nismo naredili narobe, tudi inšpekcije potrjujejo, da delamo dobro," je poudaril Posedi ter dodal, da obveščanja o živilih s pretečenim rokom v Evropi ni, so pa bili vsi kršitelji sankcionirani in tudi javno objavljeni.

Ob tem je zavrnil opozorila, da bi lahko kakšen potrošnik izdelek s spornim aditivom zamrznil za poznejšo uporabo. V vsakem primeru drži rok, ki ga je določi proizvajalec, je dejal in dodal, da zamrzovati čevapčiče, ki so bili kupljeni v petek, pa so v soboto morda ostali, ni resno. "Če kdo to počne, počnite to s svežimi živili," je svetoval članom odbora.

Tudi direktorica inšpekcije za varno hrano Andreja Bizjak je dejala, da je šlo v tem primeru za živilo s kratkim rokom uporabe, za katerega zamrzovanje ni priporočljivo. "Uprava si takega pogroma o zavajajočem in prepoznem obveščanju ne zasluži," je poudarila in ugotovila, da žveplov dioksid ni strup, saj je na seznamu dovoljenih aditivov EU. Prav tako ni nevaren za vsakega potrošnika, ampak le za tistega, ki je nanj občutljiv.

Drugače meni Bojan Pahor s kmetijskega ministrstva. "Čeprav je rok trajanja teh mesnih pripravkov zelo kratek in je rok že potekel, ko so dobili informacijo iz laboratorija, menimo, da bi moralo biti obveščanje drugačno," je dejal. Zato so na ministrstvu izvedli notranji nadzor, ki je med drugim pokazal na nepravočasno in neustrezno obveščanje javnosti in ministrice same, neustrezno in prepočasno ukrepanje uprave ter predolgo trajanje postopkov.

Afero s čevapčiči je z zaskrbljenostjo spremljal tudi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič. "Želel bi, da se da pozitivno sporočilo in začnemo vračati zaupanje potrošnikov v sistem, ki ni slab. Je dober sistem," je pozval.