Predlog o minimalni plači je po navedbah komisije bistven element evropske strategije za okrevanje, saj je pandemija covida-19 še potrdila potrebo po prizadevanjih za zmanjšanje naraščajoče plačne neenakosti in revščine zaposlenih na ravni EU.

Koronska kriza je namreč še posebej močno udarila sektorje, kjer delajo delavci z nizkimi plačami, kot so čiščenje, prodaja na drobno, zdravstvo in dolgotrajna oskrba.

"Skoraj deset odstotkov delavcev v EU živi v revščini. To se mora spremeniti. Ljudje, ki imajo službo, ne bi smeli imeti težav s preživetjem," je poudaril komisar za delovna mesta in socialne pravice, Luksemburžan Nicolas Schmit. "Odpornosti, h kateri stremimo, ne more biti, če se deset odstotkov ljudi počuti pozabljenih in kot poraženci," je opozoril.

Schmit: Opredeliti enotno minimalno plačo po celotni uniji bi bilo "nemogoče in neodgovorno"

V Bruslju so tehtali med zakonodajo in nezavezujočim priporočilom, a so se na koncu odločili za direktivo, kot so želeli sindikati, medtem ko so se delodajalci zavzemali za priporočilo.

Možnost ukrepanja komisije je po pogodbah EU precej omejena. Direktiva tako ne posega v pravico članic, da določajo minimalno plačo, in ne nalaga obveznosti uvedbe minimalne plače v državah, kjer te ni. To tudi izrecno piše v sami direktivi, ki določa le minimalne standarde.

Opredeliti enotno minimalno plačo po celotni uniji bi bilo "nemogoče in neodgovorno", je poudaril Schmit. Če bi v Bolgariji določili enako minimalno plačo, kot velja v Luksemburgu, bi to pomenilo zlom bolgarskega gospodarstva, je ponazoril.

Razlike med članicami unije so velike. V šestih članicah - Avstriji in Italiji ter na Cipru, Danskem, Švedskem in Finskem - zakonsko določene minimalne plače ni, temveč se spodnja meja plač določa s kolektivnimi pogodbami.

V 21 članicah z zakonsko določeno minimalno plačo pa je razpon ogromen - od okoli 2000 evrov bruto na mesec v Luksemburgu do okoli 300 evrov v Bolgariji. Slovenija je z okoli 940 evri nekje na sredini.

Namen predlagane direktive je zbližati ravni minimalne plače po uniji in zagotoviti trden sistem spremljanja ravnanja članic. Direktiva daje članicam orodja za izboljšanje ustreznosti minimalne plače, dostopa delavcev do zaščite z minimalno plačo in vključenost socialnih partnerjev v proces določanja minimalne plače.

Države, ki plače določajo s kolektivnimi pogodbami, imajo boljše sisteme

Skandinavske države z visokimi socialnimi standardi, zlasti Danska in Švedska, so ureditvi minimalne plače na ravni EU doslej nasprotovale, saj se bojijo, da bi to spodkopalo njihove sisteme za kolektivna pogajanja. V odziv na te bojazni komisija danes izrecno navaja, da imajo države, kjer plače določajo s kolektivnimi pogodbami, boljše sisteme, zato bi moral biti tak način zlati standard po vsej uniji.

Veliko več težav je v državah z zakonsko določenimi minimalnimi plačami. Večina zahtev v direktivi je tako namenjena tem državam, na primer poziv k jasnim in stabilnim merilom za določanje minimalnih plač in redno prilagajanje plač.

Direktiva članice poziva, naj nacionalna merila za določanje minimalnih plač vključujejo vsaj dejavnik kupne moči, splošno raven bruto plač, rast bruto plač in produktivnost dela ter naj si pri odločanju o ustreznosti minimalne plače pomagajo z mednarodnimi kazalci, kot sta 60 odstotkov bruto mediane plače in 50 odstotkov bruto povprečne plače.

Odzivi slovenskih evropskih poslancev

Slovenski evropski poslanci ta predlog pozdravljajo. Delavci morajo za svoje delo prejeti dostojno plačilo, soglašajo, vendar menijo, da mora določanje višine minimalne plače ostati v pristojnosti posamezne članice.

"Minimalna plača ima pomembno vlogo pri ustvarjanju dostojnega načina življenja v EU," je komentirala Ljudmila Novak(EPP/NSi).

Francu Bogoviču (EPP/SLS) se zdi v predlogu Evropske komisije še posebno pomemben predlog, ki državam članicam z zakonsko določeno minimalno plačo, kakršna je med drugim Slovenija, narekuje zagotovitev jasnih nacionalnih meril. Eno takšnih je upoštevanje razmerja med minimalno in povprečno plačo, česar v Sloveniji večinoma nismo upoštevali, je zapisal.

Tanja Fajon (S&D/SD) je predlog komisije označila za zgodovinski premik. Zdaj se ji zdi ključno določiti ključ za višino minimalne plače, saj so razlike v BDP na prebivalca po kupni moči med državami in na regionalni ravni velike. Vsekakor pa bo ta morala biti nad višino praga revščine regije oziroma države zaposlitve, je prepričana.

Bolj zadržana je Romana Tomc (EPP/SDS). "Idejo o minimalni plači načeloma podpiram, vendar s precejšnjimi omejitvami," je zapisala. Kakršnekoli zakonske zaveze na podlagi evropskih predpisov, ki bi posegale v že uveljavljene načine določanja minimalnih plač v državah članicah, se ji namreč zdijo nesprejemljive. Prav tako ne podpira zmanjšanja pomena socialnega dogovarjanja.

Pomisleke je razbrati tudi iz odziva Milana Zvera (EPP/SDS), ki se sprašuje predvsem glede mnenja delodajalcev o gospodarski vzdržnosti komisijinega predloga.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije predlog Evropske komisije vidijo kot prvi korak k zagotavljanju t.i. socialne Evrope. Gradnja konkurenčnosti gospodarstva na nizkih plačah ne vodi k razvoju gospodarstva oziroma k njegovemu hitrejšemu okrevanju. Ravno nasprotno: nizke plače ali celo morebitna zamrznitev minimalne plače pomenijo ustavljanje gospodarske rasti in počasnejše okrevanje po razmerah, s katerimi se spopadamo zaradi epidemije, so opozorili.

Razmere na Švedskem

V zadnjem dnevu je v povezavi z novim koronavirusom umrlo še devet ljudi. Skupaj pa so na Švedskem potrdili 5927 smrti.

Glede na število prebivalcev ima Švedske več smrtnih primerov kot njene nordijske sosede, a manj kot na primer Španija ali Velika Britanija.

Dramatične razmere v Italiji

V slovenski zahodni sosedi so v zadnjih 24 urah opravili 198.000 testiranj na koronavirus in potrdili 24.991 novih okužb, kar je največ doslej. Prejšnji rekord, o katerem so poročali v torek, je znašal 21.994 okužb.

Število aktivno okuženih ljudi je naraslo na 276.457, od začetka epidemije pa se jih je z novim koronavirusom v državi okužilo skoraj 590.000, poročajo tuje tiskovne agencije.

V italijanski bolnišnicah je trenutno 14.981 covidnih bolnikov, v torek jih je bilo več kot tisoč manj. Na intenzivni negi jih je 1536.

V Italiji, ki ima okoli 60 milijonov prebivalcev, je koronavirusna bolezen 19 doslej zahtevala okoli 37.900 smrtnih žrtev, od tega 205 v zadnjem dnevu. V torek so poročali o 221 smrtnih žrtvah v zadnjih 24 urah.

Premier Giuseppe Conte je medtem danes v parlamentu branil ukrepe za zajezitev virusa, ki jim državljani vse bolj nasprotujejo. V zadnjih dneh so potekali tudi nasilni protesti proti ukrepom.

"S tem ko varujemo javno zdravje, varujemo tudi gospodarstvo," je poudaril. "Zavedamo se, da so ukrepi strogi, a so nujni za zajezitev okužb. Drugače bo epidemiološka krivulja popolnoma ušla izpod nadzora," je dejal poslancem.