Tradicija, ki se je ohranila skozi stoletja, se dotakne splošne človeške igrivosti in  uživanja v humorju in igrivih prevarah. 1. april leta nas spomni, da nas smeh in veselje povezujeta in da vsega ne gre jemati preveč resno.

Natančen izvor 1. aprila ni jasen, vendar se domneva, da ima korenine v različnih zgodovinskih tradicijah in praznovanjih pomladi. Nekateri menijo, da naj bi prvi april za dan norcev in lažnivcev leta 1713 razglasil francoski kralj Ludvik XIV., saj naj bi ga tega dne njegov dvorni norec pošteno potegnil za nos. Po drugi razlagi naj bi dan norcev prvič praznovali v Franciji po tistem, ko je ta sprejela gregorijanski koledar pod francoskim kraljem Karlom IX. leta 1582. Novo leto se je premaknilo s konca marca na 1. januar, tisti ki so novo leto še naprej praznovali med zadnjim tednom marca do 1. aprila, pa so postali predmet šal in potegavščin. 

Po mnenju nekaterih poznavalcev pa praznovanje 1. aprila izhaja iz starih običajev ob spomladanskem enakonočju. Prvega aprilskega dne naj bi se namreč končala slavja ob začetku pomladi.

Eno odmevnejših potegavščin si je privoščil angleški BBC, ki je leta 1957 objavil novico, kako v Švici pobirajo špagete z dreves, ki rastejo samo tam. Veliko ljudi je šali nasedlo in poklicalo v redakcijo, da bi izvedeli, kje bi lahko tudi sami kupili sadike takšnih dreves in jih posadili doma. Ali pa novica, ki jo je objavil kölnski radio Westdeutsche Rundfunk 1993 o nameri krajevnih oblasti, da omejijo hitrosti tekačev na 10 km/uro zaradi varnosti veveric, kar je povzročilo nemalo razburjena meščanov.

Ena boljših je bila tudi potegavščina, ki so jo izvedli voditelji BBC Radia 2 skupaj z astronomom Patrickom Moorom, ki je poslušalce opozoril, da bo gravitacijska sila med Jupitrom in Plutonom zmanjšala gravitacijo na Zemlji in da če bi vsi skočili v zrak točno ob tistem času, bi doživeli breztežnost. BBC je prejel na stotine klicev, ki so potrdili pojav, nakar je Moore v oddaji razkril, da je šlo za potegavščino.