Večji delež pesimizma je po vsej verjetnosti posledica neugodnih gospodarskih razmer v Evropi, še zlasti v Nemčiji, so navedli v Dnevniku. Manj kot lani je tudi ljudi, ki menijo, da bodo v prihodnjem letu živeli približno enako (44,6 odstotka, lani 49,7), in tistih, ki napovedujejo, da bodo živeli boljše, kot so živeli letos (sedem odstotkov, lani 12,6).

Glede na lani je več tudi ljudi, ki ocenjujejo, da letos živijo slabše - z 39,6 je poskočil na 44,3 odstotka. Med najbolj pesimističnimi so volivci stranke SDS, saj jih 70 odstotkov meni, da so razmere letos slabše, medtem ko volivci vladnih strank v deležih okoli dveh tretjin ocenjujejo, da so njihove življenjske razmere ostale enake.

Delež ljudi, ki ocenjujejo, da so se njihove življenjske razmere v primerjavi z lanskimi izboljšale, je ostal skoraj nespremenjen - letos znaša 7,9 odstotka (lani 8,3). Da so razmere letos v primerjavi z lani ostale nespremenjene, meni 46,9 odstotka vprašanih.

Anketa je vključevala tudi zaprto vprašanje o najpomembnejših odločitvah leta 2024. Med desetimi ponujenimi odločitvami, ki so bile sprejete letos, je 19,6 odstotka vprašanih kot najpomembnejšo prepoznalo podpis kolektivne pogodbe in dogovorov, ki na novo urejajo plače v javnem sektorju.

Sledil je nov način obračunavanja omrežnine pri elektriki, ki ga je kot pomembno odločitev prepoznalo 12,9 odstotka anketirancev. V deležih nad desetimi odstotki navedb so se znašli še izidi izvedenih posvetovalnih referendumov (11,4 odstotka), preklic posvetovalnega referenduma o izvedbi projekta Jek 2 (11,4 odstotka) in zdravniška stavka (11,1 odstotka).

Agencija Ninamedia je javnomnenjsko raziskavo izvedla za Dnevnik med 9. in 11. decembrom, sodelovalo pa je 700 anketirancev.