V letu 2021 je bilo v shemo ekološkega kmetovanja vključenih 5,5 odstotka slovenskih kmetij, ki so obdelovale 11 odstotkov zemljišč. V Posočju, kamor sodijo občine Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal, pa je ta delež precej višji. Po podatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Nova Gorica je namreč v teh občinah ekoloških kmetij 12,3 odstotka, površin, ki jih obdelujejo, pa skoraj 26,5 odstotka.

Kot je na forumu v Kobaridu povedala nova direktorica KGZ Nova Gorica Jana Čuk, so bile prve ekološke kmetije v Sloveniji nasledek seminarja o ekološkem kmetijstvu, ki so ga pred 25 leti organizirali prav v Posočju. Sledila je ekovas Čadrg, sedaj pa želijo razglasiti prvo ekoregijo v državi.

Glavnino aktivnosti pri vzpostavitvi te regije v okviru Lokalne akcijske skupine vodijo na Posoškem razvojnem centru. Kot je povedala Greta Černilogar, so lani na razpis uspešno prijavili projekt Pridobitev pogojev za ekoregijo biosfernega območja Julijske Alpe. Septembra so tako začeli aktivnosti, s katerimi želijo pridobiti informacije, izdelati analize in pripraviti akcijski načrt za kandidaturo na razpis kmetijskega ministrstva in s tem pridobitev statusa ekoregije.

Ministrstvo za kmetijstvo bo v okviru strateškega načrta v obdobju 2023-2027 namenilo 92 milijonov evrov za ekološko kmetovanje in 1,5 milijona evrov za ekološko čebelarjenje, kar je znatno več kot v prejšnjem obdobju, ko je bilo teh sredstev za okoli 60 milijonov.

Direktor Mlekarne Planika Miran Božič je na posvetu izpostavil tri izzive, na katere so naleteli kot certificirani predelovalci ekološkega mleka. To so težava z logistiko, saj je Posočje izjemno razseljeno in je kmetij, ki oddajajo ekološko pridelano mleko, mnogo premalo, da bi bilo racionalno organizirati prevoz; drugi je tržni izziv, saj Slovenci sicer prisegajo na ekološko pridelavo, vendar se zaradi cene redkeje odločijo za nakup, kot tretje pa je izpostavil komunikacijo s kmeti, ki nimajo ambicije pridelave certificirati po ekoloških standardih.

Mlekarna Planika sicer upravlja lastno ekološko pridelavo mleka v Bovcu, kjer imajo čredo okoli 170 glav živine, od tega lani 93 krav molznic, obdelujejo 100 hektarjev travnikov, letno pa pridelajo pol milijona litrov mleka. To je njihov skoraj izključni vir ekološkega mleka, saj zaradi nerentabilnosti prevozov tovrstno mleko odkupujejo le pri enem pridelovalcu.

Slednje je še posebej škoda, saj so v Posočju pogoji za ekološko kmetovanje dobri, veliko kmetij pa že sedaj izpolnjuje standarde ekološkega kmetovanja, je povedal svetovalec za ekološko živinorejo iz KGZ Nova Gorica Bogdan Črv. Vendar se zaradi zapletenosti postopkov ne odločajo za vključitev v shemo in kontrolo pridelave po ekoloških standardih, je opozoril.

Po mnenju Klemna Mlečnika iz Združenja ekoloških kmetov Severne Primorske je združevanje tudi na tem področju edina pot v prihodnost, obdobje, ko so bili ekološki pridelovalci čudaki, pa je minilo. Ekološko kmetijstvo je poleg drugih prednosti primerno tudi za razvoj turizma v Posočju, saj ni intenzivno, obiskovalcu pa ponudi kakovostno lokalno hrano in pijačo, obdelano krajino in pristnost odnosov, natanko to, kar zahodni turist tu išče, je dodal.

V tej smeri delujejo tudi pri Javnem zavodu Turizem dolina Soče, je povedala Tjaša Bizjak, kjer so skušali ekološke izdelke dvigniti na višji kakovostni nivo prezentacije, česar so se lotili tudi z uvedbo lastne blagovne znamke z enotno grafično podobo.

Posvet v Kobaridu je organizirala Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije v sodelovanju s KGZ Nova Gorica in Posoškim razvojnim centrom.