Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Slovenski vinarji se že dalj časa soočajo s številnjimi problemi, zdaj pa je v središču pozornosti nov delovni dokument Evropske komisije, ki predlaga vrsto ukrepov za omejevanje porabe vina v okviru evropskega načrta boja proti raku. Ukrepi vključujejo med drugim zvišanje trošarin na vino, pa tudi uvedbo opozorilnih etiket o škodljivosti s ciljem zmanjšanja porabe alkohola.

Kaj bi sprejetje novih EU ukrepov pomenilo za slovenski vinski sektor?

V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zborinici Slovenije (GZS) nasprotujejo uvedbi dodatnih davkov in trošarin na vino, saj po sedaj veljavni zakonodaji teh dajatev ne bi bili dolžni plačevati vsi subjekti na trgu. Kot navajajo, je sektor vinogradništva in vinarstva v Sloveniji med pomembnejšimi za gospodarstvo in turizem. "Sektor vinogradništva in vinarstva je v Sloveniji z gospodarskega, družbenega, kulturnega, gostinskega in turističnega vidika med pomembnejšimi sektorji. Vinogradi pomembno sooblikujejo pokrajino in soustvarjajo turistično podobo in ponudbo Slovenije kot vinske destinacije."

Prepričani so, da bi omejevanje porabe vina na podlagi EU ukrepov v veliki meri poseglo v delovanje vinogradniško-vinarske panoge v Sloveniji, ki se v zadnjih letih srečuje s številnimi podnebnimi izzivi, ki so povezani predvsem s točo, pozebo in sušami, slovenske vinograde je močno prizadela tudi zlata trsna rumenica, kar vse vpliva na količino in kakovost pridelka grozdja in na zmanjšanje količin pridelave vin.

Ukrepi so nesorazmerni in nepremišljeni

Panoga se srečuje tudi z dvigom stroškov energije, vhodnih surovin in transporta ter pomanjkanjem delavcev in višjimi stroški dela. "Dodatno administrativno omejevanje porabe bo še dodatno poseglo v uspešnost poslovanja panoge in lahko usodno vpliva tudi na spremembo krajine, ki jo bodo povzročile izkrčitve in opuščanje vinogradniških površin. Sočasno pomeni to izgubo delovnih mest in manjše davčne prilive v državno blagajno. Proizvajalci vin že danes upoštevajo vse zakonodajne predpise in vino označujejo v skladu s pravili informiranja potrošnika," opozarjajo.

Tako kot Italijanska zveza vin, ki ocenjuje, da so predlagani ukrepi EU nesorazmerni in škodljivi za vinski sektor, o čemer smo že poročali, tudi v GZS ocenjujejo, da so predlagani ukrepi nesorazmerni, tudi nepremišljeni. "Ukrepi so vsekakor nesorazmerni in škodljivi za vinski sektor, predvsem pa so nepremišljeni in nedodelani, brez konkretnih analiz učinkov na zdravje ljudi in razvoj sektorja."

Spodbujati kulturo pitja, ne pa prepovedi

Po mnenju Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij bi bilo zato bolj smiselno spodbujati odgovorno pitje alkohola, "graditi na kulturi pitja vina in z ozaveščanjem različnih generacij, predvsem pa mladih, krepiti razumevanje in znanja o pomenu in vlogi vinogradniško vinarskega sektorja kot pomembnega gospodarskega sektorja države. S prepovedmi in omejevanjem pitja vina ne dosežemo namena zmanjševanja porabe alkohola v EU, prav nasprotno," opozarjajo in ob tem poudarjajo: 

"Slovenski vinarji se zavedajo družbene odgovornosti." Tudi v prihodnje načrtujejo aktivnosti in promocijo, ki bo poudarjala pomen pridelave grozdja in vina, spodbujala odgovorno pitje alkohola in se zavzemala za ukrepe, ki bodo ohranjali in razvijali sektor.

Borut Fakin, direktor Vinakoper

Vinakoper: Dodatne trošarine bi odprle vrata tujim vinarjem 

Tudi v vinski kleti Vinakoper menijo, da bi dodatme trošarine negativno vplivale na evropski sektor vinogradništva in vinarstva in da uvedba trošarin ne bi imela vpliva na porabo vina. "Bi pa trošarine negativno vplivale na evropske pridelovalce vin. Uvedba trošarin bi dodatno odprla vrata tujim vinarjem, ki imajo nižje stroške predelave, njihova vina bi bila na policah še cenovno bolj ugodna," poudarjajo. 

Ob tem opozarjajo, da se v že tako nestabilnih tržnih in vremenskih razmerah vinogradniki spopadajo z mnogimi izzivi, "zato bi prej pričakovali podporo in spodbudo kot kakršenkoli dodaten finančno obremenilen ukrep, ki bo dodatno obtežil naše poslovanje". Kot so še zapisali, dodatne obremenitve vinskemu sektorju lahko pomenijo tudi nevarnost opuščanja vinogradništva.

"Vinogradništvo namreč ni samo pridelovanje grozdja in vina, temveč zelo skrbno delovanje v sožitju z naravo, tudi skrb za naravno dediščino, urejanje vinogradniških površin z bližnjo okolico. Če pride do še večjega opuščanja vinogradništva, to posledično pomeni še dodatno zaraščanje vinogradniških površin, s tem pa do zaraščanja kulturne krajine, številna nova tveganja, kot so ogrožena stabilnost terena, erozija tal, škodljivci, tudi požari… Da ne omenjamo upada ali celo propada tradicije določene regije. Vsak ukrep je zato potrebno obravnavati celovito, sistemsko," opozarjajo v vinski kleti Vinakoper, kjer menijo, da se bodo morali vinarji na nivoju sektorja dogovoriti za skupen nastop proti takšnim nameram. 

Poudarjajo tudi, da je za slovensko vinsko industrijo pomembno, da se ohrani stabilnost trga in podpira odgovorno pitje vina. "Del tradicije Vinakoper je tudi spodbujanje zmernega in odgovornega uživanja vina, naša celotna komunikacija je usmerjena k dvigovanju kulture pitja," so zapisali. 

Predlog že poslan v evropski parlament, kmetijsko ministrstva pa še brez stališča?

Za mnenje o predlaganih ukrepih Evropske komisije smo zaprosili tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki pa za zdaj še ni podalo konkretnih stališč oziroma predlogov ne komenitra, saj, kot navajajo, omenjeni dokument "še ni bil obravnavan v javnosti in je bil poslan le s strani evropske komisije v parlament. Ministrstvo nima informacij , da bi bili v pripravi kakršnikoli zakonodajni akti, vezani na dokument".