Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v okviru mrežnega spremljanja gripe in drugih okužb dihal iz izbranih ambulant v vzorcih oz. brisih preverja prisotnost različnih povzročiteljev okužb dihal, med njimi tudi "stare" koronaviruse.

"Ti vzorci iz preteklih sezon bi bili primerni tudi za preverjanje morebitne prisotnosti novega koronavirusa pri nas, še preden je bil zaznan uradni prvi primer. Preverjanje zgodovinskih vzorcev je v načrtu od spomladanskega vala, a se še ni pričelo. Zaradi velikega obsega testiranja so trenutno vsi viri namenjeni predvsem temu," je pojasnila direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik.

Ob tem pa je poudarila, da je glede na majhen obseg in počasno naraščanje okužb v Sloveniji v prvem valu "precej verjetno, da v Sloveniji nismo imeli vnosov in obsežnega nezaznanega širjenja že v letu 2019".

Iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana pa so na vprašanje, ali imajo morda še shranjene kakšne vzorce, brise ali kaj podobnega za nazaj, da bi lahko preverili, če je novi koronavirus v Sloveniji krožil že pred prvim uradno potrjenim primerom, odgovorili, da je "shranjene tovrstne vzorce vedno mogoče uporabljati zgolj zaradi morebitnih kliničnih potreb".

V začetku tedna je v javnosti odmevala študija italijanskega inštituta za rakava obolenja (INT), ki je pokazala, da je novi koronavirus po Italiji krožil že septembra lani, morda že celo avgusta. To kaže, da bi se lahko novi koronavirus po svetu širil že precej prej, kot so znanstveniki domnevali doslej. O izbruhu virusa v kitajskem Wuhanu so namreč poročali konec decembra lani.

Glede te raziskave italijanskega inštituta je direktorica NLZOH izpostavila, da je prisotnost protiteles v vzorcih seruma, odvzetih septembra lani v Italiji, zelo visoka, okoli 11 odstotkov, vzorci pa so bili odvzeti na populaciji zdravih ljudi za študijo, ki ni povezana z okužbami dihal.

"Skupaj z opažanjem, da so imeli na splošno v populaciji tudi več težjih pljučnic, pri katerih niso potrdili povzročitelja, je zelo verjetno, da se je virus v Italiji širil že prej v obliki tihe plazeče epidemije, ki je nato silovito izbruhnila," je navedla direktorica NLZOH.

Ob tem pa je opozorila še, da je pri uporabi testov, ki zaznavajo protitelesa, sicer zmeraj potrebno rezultate interpretirati z določeno mero previdnosti, saj lahko z njimi zaznamo tudi okužbe s kakšnimi sorodnimi virusi. "V NLZOH smo na primer med validacijo testov za protitelesa preverjali serume, stare več kot leto, in tudi v teh našli posamezne pozitivne primere. Vendar takšne primere razlagamo kot nespecifične in lažno pozitivne," je še razložila direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik.

V Sloveniji so prvi primer okužbe z novim koronavirusom potrdili 4. marca letos.